Na fakultetah opažajo, da se informativnih dni skupaj z bodočimi študenti precej pogosto udeležujejo tudi njihovi starši. O tem, ali je to primerno, smo se pogovarjali s psihologoma.
Pretekli konec tedna so na srednjih šolah in fakultetah potekali informativni dnevi. Učitelji in profesorji opažajo, da se teh skupaj z mladostniki precej pogosto udeležujejo tudi njihovi starši. Če je to pri vpisu v srednjo šolo, ko so najstniki stari 14 ali 15 let, še razmeroma običajno, pa naj bi bili mladostniki pri 18 oziroma 19 letih, ko končujejo srednjo šolo, že dovolj samostojni, da se na informativni dan odpravijo sami.
O tako imenovanih “helikopterskih starših”– to so tisti, ki pretirano skrbijo za svoje otroke, tudi ko ti odraščajo in odrastejo, bdijo nad vsako odločitvijo otrok, jih rešujejo iz težav in jim želijo na vsak način olajšati življenje – se je burna razprava razvnela tudi na družbenih omrežjih.
Na oddelku za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete so letos opazili, da je imel približno eden od 15 dijakov, ki so prišli na informativni dan, s sabo tudi enega od staršev ali drugega odraslega spremljevalca. Na oddelku za psihologijo mariborske filozofske fakultete pa je bilo v predavalnici ob okrog 80 dijakih kakih deset staršev.
“Z leti je takšnih primerov vedno več. V praksi poznamo celo primere, ko starši ali stari starši kličejo in prosijo za razgovore za službo za svoje odrasle otroke ali pa se delodajalcu opravičujejo, če je njihov otrok ali vnuk na primer zamudil na selekcijski intervju,” pravi vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Eva Boštjančič.
Preberite še: V katerih poklicih najbolj primanjkuje kadra?
“Mladostniki, ki so praviloma stari 18, 19 let, ko prvič obiščejo univerzitetne prostore, naj bi bili v tem obdobju že samostojni pri transportu, pri komunikaciji z neznanimi ljudmi in tudi pri sprejemanju pomembnejših življenjskih odločitev,” pravi psihologinja Boštjančič. In dodaja, da so pri teh letih interesi in vrednote mladostnikov že izoblikovani do te stopnje, da lahko sami sprejemajo odločitve o tem, ali bodo študirali ali raje odšli na delo ter katero smer študija bodo izbrali. Ob tem pa, pojasnjuje Boštjančič, bodo mladostniki seveda zato tudi sami nosili ‘posledice’, kot so stroški bivanja v univerzitetnem mestu, velike študijske obremenitve, vzponi in padci pri spoprijemanju s študijsko tematiko in tako naprej.
Da starši prihajajo na informativne dneve približno zadnjih 15 let, nekako od uvedbe bolonjskega študija, pravi predstojnik oddelka za psihologijo mariborske filozofske fakultete dr. Bojan Musil. “Na začetku, ko se je to začelo dogajati, je bilo tudi nam to zelo čudno, da starši prihajajo, dvigujejo roke in sprašujejo, potem pa smo se navadili,” pojasnjuje Musil. Opaža sicer, da so bili sicer pred leti starši na informativnih dnevih bolj aktivni in so veliko spraševali, zadnja leta pa so večkrat zgolj spremljevalci dijakov, ki jih pripeljejo v Maribor iz drugih krajev. So sicer ob njih v predavalnici, a ne sprašujejo, vsaj ne naglas in javno pred vsemi.
Musil dodaja, da samo iz tega, da starši hodijo na informativne dneve, ne gre sklepati o splošni nesamostojnosti današnjih generacij ter da to ni razlog za ‘družbeno paniko’. “Res je, da bi že ideja, da te starši spremljajo na faks, v časih, ko smo študirali mi, v 80. in 90., sprožila upor,” pravi Musil, a dodaja, da se je vendar od takrat v družbi veliko spremenilo.
Dijaki naj samostojno izberejo svojo pot
Predvidevamo lahko, da starši, ki pridejo z otroki na informativni dan, želijo tudi sicer potomcem pokazati (po njihovem) “pravo pot” pri izbiri študija in poklica. Musil vsekakor spodbuja dijake, naj odločitev sprejmejo samostojno. Meni, da mora biti pri odločitvi za študij (enako pa velja že štiri leta prej pri izbiri srednje šole) na prvem mestu interes otroka: torej kaj ga zanima, kaj bi rad počel v življenju.
Starši sicer otroke raje usmerijo v študije, pri katerih je verjetnejše, da bodo dobili delo, toda kot pravi Musil, v zadnjem času poslušamo, da primanjkuje delavcev v številnih poklicih. Potrebe po poklicih se sicer spreminjajo, tako da je težko napovedati, kateri bodo zaposljivi čez nekaj let. Ta vidik ne bi smel biti ključen pri odločitvi za študij.
Musil pravi, da nekateri mladostniki zares ne vedo, za kateri študij in poklic bi se odločili, saj je tudi ponudba šol res velika. Poleg tega so obremenjeni s šolo in pripravami na maturo in mnogi odločitev o izbiri študija prelagajo na skrajni rok, je prepričan. Mladostnikom svetuje, naj informacije iščejo tudi drugod, ne le na informativnih dneh, saj so na spletu dostopne številne predstavitve študijskih programov, aplikacije za računanje točk in spletni forumi, pa tudi kontakti zdajšnjih študentov, ki najbolje vedo, kako študij poteka v praksi.
“Dobro bi bilo, da otroci sami najdejo motivacijo, da poiščejo te informacije, ne da to starši počnejo namesto njih,” ob tem poudarja Musil.
Eva Boštjančič pravi, da želijo starši s svojo prisotnostjo na informativnih dneh svojim otrokom stvari ‘olajšati’, a jih le otežijo, saj jim, kot pojasnjuje, “ne pustijo, da sami raziščejo akademsko okolje, si ustvarijo vtis ter sami izberejo smer študija, ki bo njim (in ne njihovim staršem) najbolj ustrezala”. Mladostnik lahko sprejme tudi napačno odločitev in se na primer odloči za študij, kjer je zaposljivost težka. “Toda s to izkušnjo bo pri podobnih odločitvah v prihodnje bolj pazljiv, preudaren,” poudarja Boštjančič. “Pogosteje, ko jim bodo starši pomagali v takih situacijah, bolj bodo starši čustveno vpleteni v vsak korak svojega otroka. In zato lahko tudi bolj zahtevni, imeli bodo večjo potrebo po nadzoru, tudi njihove čustvene reakcije na (ne)uspehe bodo zato bolj intenzivne in za najstnika (lahko) bolj obremenjujoče,” še opisuje.
Na prehodu iz mladostništva v zgodnjo odraslost mladi potrebujejo številne lastne izkušnje, da postanejo samostojni in se odcepijo od staršev, prevzamejo nove socialne vloge (npr. zaposleni, partner), da so bolj čustveno stabilni in seveda tudi da razvijejo državljansko odgovornost, pojasnjuje Boštjančič. In dodaja, da je zato samostojnost tako na informativnih dnevih kot pri odločitvi za študij res potrebna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje