Stevanović meni, da je interventni zakon nekaj najboljšega, a bo tudi sam oddal podpis za referendum

Predsednik državnega zbora in stranke Resnica Zoran Stevanović je poudaril, da interventni zakon prinaša pomoč vsem sferam družbenega delovanja in vključuje popolnoma vse, kar ljudem omogoča lažje življenje. Naslavlja samostojne podjetnike, študente, upokojence, delavce, je naštel Stevanović.

Zakon tako ne deli ljudi na bogate in revne, ampak izključno "na zdravorazumske in pa na tiste, ki želijo podirati sistem v vsakem smislu", je dodal. Kot je napovedal, bo k oddaji podpisa in k pomoči pri zbiranju podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma povabil vse ljudi, na katere ima vpliv. Ljudje morajo videti, "za kaj v resnici gre, in se odločiti pravilno," je poudaril Stevanović.

Stevanović ne vidi razloga, zakaj interventni zakon ne bi bil potrjen na referendumu

V referendumski kampanji, če bo do nje prišlo, bodo v Resnici sodelovali tako, "da bomo ljudem odprli oči, da bomo sneli to ideološko konotacijo iz tega zakona, ker si je ne zasluži", je navedel Stevanović. "Gre za pomoč vsem državljanom v Republiki Sloveniji in ne vidim razloga, zakaj ne bi bil potrjen na referendumu," je izpostavil predsednik državnega zbora in Resnice.

Sindikati so zbiranje 40.000 overjenih podpisov za referendum začeli zbirati danes, časa pa imajo 35 dni. Prepričani so, da gre za zakon za razkroj Slovenije, ki daje le najbogatejšim.

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V državnem zboru je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.

Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in normirancev, davkov in socialnih prispevkov, denimo uvedbo kapice na socialne prispevke.

Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Zakon prinaša tudi nižjo obdavčitev najemnin.

Gungl: Sindikati branijo svoje privilegije, ne pa delavskih pravic

Da interventni zakon za razvoj Slovenije ničesar ne jemlje, temveč vsakomur nekaj daje, poudarjajo tudi v trojčku NSi, SLS in Fokus. "Samo v Sloveniji sindikati branijo svoje privilegije, ne delavskih pravic. Samo v Sloveniji sindikati blokirajo rešitve, dobre za ljudi. In samo v Sloveniji sindikati nasprotujejo nižjim davkom in višjim plačam," je dejal poslanec NSi Aleksander Gungl.

Po njegovih besedah so v poslanski skupini razočarani, ko opazujejo hujskanje ene družbene skupine proti drugi, nevoščljivost, branjenje statusa quo in boj za ohranjanje privilegijev, "medtem ko bi od sindikatov pričakovali boj za delavce in razvoj države". "To pomeni samo eno – vrniti nas želijo v nek drug čas, verjetno v socializem, kjer bomo vsi v enaki revščini brez priložnosti," je bil oster Gungl.

Njegova poslanska kolegica Iva Dimic pa je poudarila, da tisti, ki ustavlja razvoj, ogroža socialno državo. "Solidarnost namreč lahko financiramo samo z vrednostjo, ki jo ustvarimo. Vedno smo rekli, da je socialna država lahko tako močna, kot je močno gospodarstvo, gospodarstvo pa polni, bom rekla, tudi vse ostale sisteme v državi. Če bomo šli po poti pobudnikov referenduma, bomo spodkopali temelje sistema, ki ga želimo zaščititi," je opozorila Dimic.

"Če želimo višje plače, boljša delovna mesta in višji življenjski standard, moramo ustvariti pogoje, v katerih bodo ljudje želeli delati, podjetja investirati, znanje pa mora ostati v Sloveniji. To je bistvo razvojnega zakona," je dodala poslanka NSi.

Dimic: To je prvi korak v nizu razvojnih ukrepov

V NSi so med ključnimi pozitivnimi ukrepi v zakonu izpostavili ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske s. p., izvajalce dopolnilne dejavnosti na kmetiji in upokojence. Poleg tega pa bi slednji, če bi ostali delovno aktivni, prejemali tudi polno pokojnino, je dodala Dimic.

Kot pomembne ukrepe je navedla še ugodnejšo ureditev za polne in popoldanske normirance ter nižje prispevke za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače. Prav tako sta po njenih besedah med ključnimi ukrepi znižanje DDV na osnovna živila z 9,5 na pet odstotkov in možnost začasnega znižanja DDV na del energentov. Pomisleki, da ni varovalk, ki bi preprečile prelitje znižanega davka v marže trgovce, so po oceni poslanke odveč.

V NSi ostajajo tudi veliki zagovorniki kapice na socialne prispevke, ki je v zakonu postavljena pri 7.500 evrov bruto, saj je to po njihovem mnenju ključnega pomena za ohranjanje in privabljanje strokovnjakov. Slovenija je tu šibka in to je prvi korak, da se obrne trend, je poudarila Dimic.

Kot pozitivno je omenila še znižanje davka na oddajo stanovanj s 25 na 15 odstotkov ter za mlade na pet odstotkov. To bo vodilo v postopno znižanje najemnin in večjo dostopnost stanovanj, je navedla Dimic. Z začasno neuporabo zakona o gostinstvu pa naj bi preprečili destabilizacijo sobodajalstva, ki je pomemben del slovenskega turizma.

Glede na to, da interventni zakon odpravlja prepoved dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, Dimic pričakuje tudi hitrejši dostop do zdravstvenih storitev in posledično manj stroškov zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Interventni zakon je po njenih besedah le prvi korak v nizu razvojnih ukrepov.

V okviru vladnega strateškega sveta za gospodarstvo namreč nastajajo tudi izhodišča za novo davčno reformo, ki naj bi sistemsko razbremenila zaposlene.

Zavadlav Ušaj: Sindikati so proti zakonu, ki podpira razvoj

Da so se sindikati z zbiranjem podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu postavili proti razvoju, je ocenila tudi vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj. "Kar sindikati zdaj pišejo in izjavljajo, je žalostno. So proti zakonu, ki podpira razvoj," je dejala Zavadlav Ušaj.

Predstavnikom delojemalcev, ki trdijo, da bi imeli korist od zakona le najbogatejši, je ob tem očitala zavajanje, saj da zakon v resnici vsakomur nekaj prinaša. Sindikati s tem, ko zavirajo zakon, ljudem odžirajo tisto, kar bi lahko dobili, je dodala Zavadlav Ušaj. Ne glede na vse je sicer optimistična, da bodo referendum, če bo do njega res prišlo, dobili.

"Kajti nagovarjali bomo ljudi in jim prikazali, kaj bodo izgubili, če ta zakon ne bo sprejet," je dodala vodja poslancev Demokratov. Na vprašanje, ali bo ta referendum tudi referendum o sedanji vladni koaliciji, je odvrnila, "da je to dejansko njihova igra". "Kaže, da oni želijo z besedno igro preusmeriti pozornost od tistega, kar je dejansko vsebina samega zakona," je menila Zavadlav Ušaj.