Strokovnjaki opozarjajo: Vožnje pod vplivom alkohola je pri nas še vedno preveč

Na posvetu o celostni obravnavi zdravstvenih vidikov prometnih nesreč so strokovnjaki opozorili, da alkohol v prometu še vedno ostaja eden najresnejših dejavnikov tveganja za najhujše prometne nesreče na naših cestah.

"Prometne nesreče, ki se dogajajo pod vplivom alkohola, so velik zdravstveni problem, ki ga obravnavajo številne zdravniške stroke: od medicine dela, prometa in športa, urgentne in družinske medicine do kirurgije, rehabilitacije in infektologije. Gre za veliko družbeno breme, saj nikoli ne govorimo le o poškodovancu, ampak o prizadetosti celotne družine," je po posvetu v izjavi za javnost povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Na posvetu predstavljena strokovna izhodišča in konkretne predloge bodo po njenih besedah posredovali odločevalcem.

Na nujnost ukrepanja je opozoril tudi predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba. Izpostavil je željo po udejanjanju vizije nič mrtvih, nič poškodovanih. Na posvetu so spoznali, katere stroke se srečujejo z najbolj grozljivimi posledicami prometnih nesreč: "Ugotovili smo, da je potreben dialog, da strokovnjaki prepoznavajo vrzel in želijo najti rešitve, ki so najboljše za naše državljane."

Namestnica direktorice Javne agencije RS za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol je poudarila zavzemanje za ničelno toleranco do alkohola in drog v prometu: "Poleti še posebej opozarjamo voznike, naj načrtujejo varen prevoz domov in se izognejo tveganim odločitvam. Tako bodo odgovorno prispevali k varnosti vseh udeležencev v prometu." V letošnjem letu so alkoholizirani vozniki po njenih navedbah povzročili že štiri smrtne žrtve, v lanskem letu jih je bilo celo 17.

Današnji posvet je po mnenju Roberta Vehovca z Generalne policijske uprave pokazal, da je alkohol še vedno vse preveč prisoten na slovenskih cestah. "Kljub prizadevanju, da se situacija izboljša, še vedno preko 10.000 voznikov na leto vozi pod vplivom alkohola, okoli 1.000 pa pod vplivom drog," je opozoril. Policija se v tem tednu pridružuje evropski akciji oz. nacionalni akciji poostrenega nadzora na tem področju, je dejal.

Klemen Grabljevec iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča je izpostavil, da se srečujejo s hudimi poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice. Gre za hude poškodbe možganov ali hrbtenjače, ki puščajo nepovratne posledice.

Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je spomnila na vlogo inštituta, ki med drugim spremlja razširjenost porabe alkohola in pivsko vedenje prebivalcev ter trende, kaj se dogaja na tem področju. Poraba alkohola na prebivalca presega evropsko povprečje, v letu 2023 je ta znašala skoraj 10 litrov čistega alkohola, kar pomeni, da je popil 35,5 litra vina, še nekaj več kot 87 litrov piva in 3,5 litra žganih pijač, je povedala.

Strokovni posvet je organiziral Zavod Varna pot v sodelovanju z zdravniško zbornico.