Presenetljivo odkritje o komarjih. Kaj pravi slovenska strokovnjakinja?

Najpogosteje uporabljena aktivna sestavina v repelentih proti komarjem je dietiltoluamid, bolj znan kot DEET. Strokovnjaki običajno za odvračanje komarjev priporočajo repelente, ki vsebujejo vsaj 50 odstotkov te kemikalije.

Nova raziskava, nedavno objavljena v znanstveni reviji Journal of Experimental Biology, pa je prinesla presenetljivo ugotovitev. Pokazala je, da se v laboratorijskih pogojih komarji naučijo prisotnost DEET-a povezovati z obrokom, kar pomeni, da jih repelent privlači, namesto da bi jih odgnal.

O pomenu raziskave in tem, kako učinkovito preprečiti, da bi nas pikali komarji, smo se pogovarjali s profesorico Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem dr. Katjo Adam.

Kako deluje DEET?

"Dolgo časa je veljalo prepričanje, da repelenti delujejo izključno zaradi svojih kemijskih lastnosti – bodisi tako, da so za komarje strupeni ali neprijetni in jih odganjajo, bodisi tako, da jim preprečujejo zaznavanje ljudi. Naše ugotovitve pa kažejo, da se lahko odziv spreminja na podlagi izkušenj," je raziskavo komentiral eden od njenih avtorjev Claudio Lazzari z univerze v Toursu v Franciji.

Prejšnje raziskave so sicer že nakazovale, da komarje DEET po prvi izpostavljenosti manj moti, vendar razlog za to ni bil jasen.

Kako je potekala raziskava?

Študija se je osredotočila na komarje ščitarje (Aedes aegypti), ki vsako leto okužijo več deset milijonov ljudi in prenašajo hude bolezni, kot so denga, zika, rumena mrzlica in čikungunja.

V Sloveniji so sicer prisotni komarji drugih vrst, so pa tudi ščitarje v zadnjih letih že zaznali tudi v Evropi.

Raziskovalci so komarje urili z uporabo pogojevanja. Gre za načelo učenja, na katerem temeljijo znani poskusi ruskega znanstvenika Ivana Pavlova, pri katerih so se psi naučili povezovati zvok zvonca s hrano.

Komarje so dali v mrežasto ohišje iz blaga z vrečko tople ovčje krvi, ki je bila postavljena tik izven njihovega dosega. Ko so komarji začeli sesati kri, so raziskovalci vnesli vonj sestavine DEET. Po štirih ponovitvah poskusa je več kot 60 odstotkov žuželk poskušalo sesati kri že ob samem zaznavanju vonja, čeprav krvi na mreži ni bilo.

V nadaljnjem poskusu so komarjem dali možnost izbire med dvema človeškima rokama – na eni bilo sredstvo proti komarjem, na drugi pa ne. Tisti komarji, ki jih niso urili, so se izogibali roki z repelentom, medtem ko je komarje, ki so jih urili, ta privlačila. 60 odstotkov komarjev, ki so se hranili ob sočasni izpostavljenosti topli krvi in DEET-u, je pozneje poskušalo pičiti že ob sami prisotnosti DEET-a.

Komarji, ki so se s krvjo hranili brez prisotnosti DEET-a ali so bili DEET-u izpostavljeni pred ali po hranjenju, pa se niso naučili povezati repelenta z obrokom, in ob njegovi prisotnosti niso poskušali pičiti raziskovalcev oziroma je bil odstotek tistih, ki so to poskušali, majhen.

Laboratorijski pogoji

Da gre za zanimivo raziskavo, pravi slovenska raziskovalka dr. Katja Adam, a izpostavlja, da je bil eksperiment izveden v nadzorovanih laboratorijskih pogojih.

"Zato ne bi posploševala, da bo enako tudi v naravi. Vsekakor je več dejavnikov, ki vplivajo na to, kako se komar orientira pri iskanju svojega krvnega obroka," je poudarila.

KoT pojasnjuje, se komarji orientirajo s kombinacijo dejavnikov. "Najpomembnejši je CO2, ki ga izdihavamo, potem je toplota telesa, pa vonj, ki ga oddaja naše telo. Orientirajo se tudi z vidom. Lažja tarča smo, če smo večji in bolj kontrastni – komarji nas lažje zaznajo, če smo oblečeni v temna oblačila kot v svetla," še dodaja.

Po njenih besedah tako v raziskavi ni bilo vseh teh dejavnikov, ki v naravi vplivajo na to, ali nas bo komar našel ali ne. "Komarji so bili v eksperimentu v ozki dolgi cevi in so se orientirali zgolj levo ali desno, ni bilo pa vseh pogojev, ki so v naravi."

Tudi po besedah entomologinje z univerze v Firencah Francesce Romane Dani, ki pri raziskavi ni sodelovala, je malo verjetno, da bi komarji v običajnih razmerah spreminjali svoj odziv na DEET na podlagi preteklih izkušenj. Poleg tega se lahko isti komar pri naslednjih krvnih obrokih sreča z različnimi repelenti. Dodala je, da se komar prehranjuje vsakih nekaj dni in da bi bilo treba ugotoviti tudi, kako dolgo traja njegov spomin, ki povezuje DEET in obrok krvi.

Komarji sicer živijo kak mesec ali dva, nekatere vrste pa tudi dlje.

Kako se zaščititi?

Kot pravi strokovnjakinja za komarje Katja Adam, so najučinkovitejša zaščita dolgi rokavi in repelenti.

Tudi avtorji raziskave so poudarili, da nove ugotovitve ne pomenijo, da bi morali repelente z DEET prenehati uporabljati, saj je to še vedno ena najučinkovitejših sestavin sredstev proti komarjem, ki so trenutno na voljo.

Je pa pomembno upoštevati čas nanašanja in koncentracijo aktivne sestavine.

"Namesto da bi naenkrat nanesli veliko količino sredstva, bi bilo morda bolje, da ga redno ponovno nanašamo, tako da ostane ves čas aktivno in zagotavlja neprekinjeno zaščito," je dejal soavtor študije francoski biolog Clement Vinauger z ameriške univerze Virginia Tech.

"Ljudem svetujem, naj preberejo deklaracijo na repelentih, koliko časa je sredstvo učinkovito in so pozorni na to, po koliko časa je treba še enkrat sredstvo nanesti," pa pravi Katja Adam.