Če so se osnovnošolci in dijaki že vrnili v šolske klopi, je pred študenti še vsaj en mesec počitka. Vendar marsikdo, ki se na študij odpravlja stran od domačega kraja, že pospešeno išče začasno prebivališče. Iskanje pa lahko zaradi razmer na nepremičninskem trgu hitro postane nočna mora.
Mnogi začasno domovanje poiščejo v študentskih domovih, vendar je povpraševanje po sobah vsako leto veliko. Študentje so urejanje vsega potrebnega navadno začeli že julija, saj je bil rok za oddajo vlog za podaljšanje bivanja ali sprejem postavljen v sredini avgusta. Od letošnjega leta pa morajo vloge do roka oddati samo tisti, ki bivanje podaljšujejo. Tisti, ki se želijo vseliti na novo, lahko to storijo tudi med študijskim letom.
Tudi letos je na upravo Študentskih domov Ljubljana (ŠDL) prišlo več vlog od razpisanih mest. Kot so nam sporočili, so do 16. avgusta ob 7.031 razpisanih mestih za subvencionirano bivanje prejeli 9.270 vlog za sprejem in podaljšanje bivanja. Od prejetih vlog jih je bilo 3.168 za sprejem in 6.102 vlogi za podaljšanje bivanja. Vselitve v ljubljanske domove ob tako velikem številu vpisanih potekajo praktično vse študijsko leto. Lani so zadnji študenti sobo v študentskem domu dobili na začetku junija.
Tudi v mariborskih študentskih domovih so prejeli več prošenj, kot imajo razpisanih mest. Kot so nam sporočili, je do sedaj vlogo za vselitev v dom oddalo 1.224 študentov, vlogo za podaljšanje bivanja pa 1.774. Tako se je za bivanje v študentskih domovih prijavilo dobrih 300 študentov več od vseh razpoložljivih mest. Letos opažajo, da je bilo poslanih več vlog za sprejem v dom kot lani, in sicer za 120 več.
Številni vidijo študentske domove kot idealno študentsko nastanitev. Študentska naselja so navadno v bližini fakultet, največja prednost pa je zelo dostopna cena bivanja. V Ljubljani povprečna stanarina znaša 77,25 evra, v Mariboru 111,9 evra, v Kopru pa 110 evrov. Cene so se zaradi podražitev nekoliko dvignile, vendar je vlada že napovedala njihovo zamrznitev.
Prav zaradi velikega števila študentov, ki želijo med študijem bivati v študentskem domu, številni pozivajo h gradnji novih domov. V Ljubljani so bili zadnji domovi zgrajeni leta 2006. V ŠDL menijo, da bi v Ljubljani vsekakor potrebovali nove bivalne kapacitete. “Že leta 2018 smo v sodelovanju s pristojnim ministrstvom preverili ustreznost posameznih potencialnih lokacij v Ljubljani,” so dejali. Primerni za gradnjo novih študentskih domov sta se izkazali dve lokaciji, in sicer na Roški in Litostrojski cesti. “Ker se bo študentska populacija v prihodnje iz leta v leto povečevala, bi v Ljubljani potrebovali vsaj deset odstotkov dodatnih ležišč. Obe navedeni lokaciji bi to lahko zagotovili,” so zapisali v ŠDL.
Vendar do subvencioniranega bivanja v študentskem domu ni upravičen vsak. Pri obravnavi vloge se upoštevajo oddaljenost od kraja izobraževanja, učni oziroma študijski uspeh in finančni položaj študenta oziroma gospodinjstva, v katerem živi. Izjemni dosežki in posebni statusi (status študentske družine, invalida ali športnika) pa kandidatu prinašajo prednost pri obravnavi in vselitvah. Od teh kriterijev je tudi odvisno, kako visoko na prednostnem seznamu bo študent.
Študentje, ki do študentskega doma niso upravičeni oziroma se vanj ne morejo vseliti takoj ob začetku študijskega leta, nastanitve iščejo na trgu. Poleg ponudbe zasebnikov je v Ljubljani od lanskega poletja na voljo 109 stanovanj v sklopu stanovanjske Skupnosti za mlade Gerbičeva. V objektu je 171 postelj, vsako stanovanje ima poleg spalnice tudi manjšo kuhinjo in kopalnico ter prostore v skupni uporabi. Kot piše na njihovi spletni strani, mesečna najemnina za bivalno enoto za eno osebo znaša 250 evrov, za enoto za dve osebi 160 evrov na osebo, za bivalno enoto za tri osebe pa 150 evrov na osebo. Poleg najemnine morajo najemniki mesečno odšteti še približno 40 evrov za stroške. Za vselitev se je treba prijaviti, edini pogoj je, da mora biti zainteresirani star med 18 in 29 let.
Ostali študentje nastanitev iščejo pri zasebnikih, pri katerih so najemnine precej višje kot v študentskih domovih. Mesečne najemnine na spletni strani Nepremicinine.net za ljubljanska stanovanja iz kategorije “za študente” se začnejo pri 150 evrov mesečno. Poleg tega morajo najemniki skoraj vedno plačati še tekoče stroške in varščino. Stanovanja iz ponudbe so praviloma starejša in ne zelo velika, cena pa s približevanjem centru narašča.
Tudi pri stanovanjih za študente v Mariboru velja podobno. Na strani Nepremicinine.net se najcenejša stanovanja oddajajo z najemnino, ki znaša 110 evrov na mesec, tudi v Mariboru so najcenejša starejša stanovanja.
Že nasploh je iz ponudbe, ki jo na strani označujejo kot primerno za študente, razvidno, da je glavno merilo za njih cena in ne kakovost stanovanja oziroma sobe. S tem se strinja tudi nepremičninski agent Boštjan Boh. “Študentom je bistveno, da lahko pet dni na teden nekje prespijo in zadovoljijo minimalne potrebe,” je dejal. Po njegovih izkušnjah se na nepremičninske agencije študentje, ki iščejo najemno stanovanje, ne obračajo, včasih pa jih pokličejo njihovi starši. “Študentje so inovativni in sami iščejo nastanitve. Veliko hodijo na oglede, iščejo stike in sprašujejo. Imajo veliko različnih komunikacijskih kanalov, prek katerih se povežejo med sabo in z okolico,” je dejal Boh.
Nekatere družine z več otroki se odločijo tudi za nakup stanovanja v kraju študija. “Tega je več, predvsem bolje situirani starši kupijo stanovanje v Ljubljani tudi kot naložbo. Dokler ga njihovi otroci ne potrebujejo, ga oddajajo, nato pa predajo njim,” je povedal Boh. Ker študentje praviloma nimajo svojih prevoznih sredstev, privlači pa jih tudi nočno dogajanje, so pri nakupu nepremičnin najbolj zaželene lokacije v centru mesta. “Če to ni mogoče, zunaj centra iščejo lokacije z dobrimi avtobusnimi in železniškimi povezavami,” je za N1 povedal Boh. Kot je dejal, je pri kupcih študentskih nastanitev v Ljubljani najbolj priljubljen center mesta, sledita Rožna dolina ter okolica Prul.
Kot smo že poročali, stanje na nepremičninskem trgu, predvsem v Ljubljani, ni dobro. Izpovedi o slabo vzdrževanih stanovanjih ter težavah z najemodajalci so pogoste, nekateri najemniki so jih delili tudi na spletnem mestu Najemniški SOS. Sociologinja Maša Hawlina, ki se ukvarja z vprašanji stanovanjske preskrbe in je članica Stanovanjske zadruge Zadrugator, meni, da se s težavami spopada vsak, ki nastanitve išče na trgu. “Stanovanja so izjemno nedostopna, saj je trg zelo nasičen, kar pomeni, da imajo lastniki zelo veliko moč tako pri postavljanju visokih najemnin kot pri postavljanju zahtevnih pogojev, načinov uporabe stanovanja in prepovedi,” je dejala.
Kot je še pojasnila, se v tem kaže veliko nesorazmerje moči med lastnikom in najemnikom. “Lastnik lahko zaradi velikega povpraševanja v kateremkoli trenutku dobi novega najemnika, in prav zato ima najemnik zelo šibko pogajalsko izhodišče in privoli v slabe pogoje ter visoke cene,” je dejala Hawlina. Zato je po njenem mnenju vse več oseb, ki nujno potrebuje prebivališče v določenem kraju, pripravljen sprejeti vse, ne glede na to, ali gre za študenta, mladega zaposlenega ali mlado družino. “Morda se bodo študentje, ki niso dobili nastanitve in niso iz odročnih krajev prej vrnili nazaj domov in se na študij vozili, kot pa nekdo, ki si je v nekem kraju že uredil življenje, ima tu zaposlitev in šoloobvezne otroke. Seveda pa bi morala država poskrbeti, da se to ne bi dogajalo in zagotoviti dostopna stanovanja za vse ” zaključi sogovornica.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!