Supervolilno leto: kdaj bomo šli na volišča

Slovenija 04. Jan. 202206:21 > 05. Jan. 2022 11:284 komentarji
Delite:
Volitve
Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Letos boste imeli možnost glasovati na državnozborskih, predsedniških in lokalnih volitvah, občinski svetniki in interesne skupine pa bodo izbrali novo sestavo državnega sveta. Pričakujete lahko tudi druga kroga predsedniških in lokalnih volitev, morda pa tudi nadomestne županske volitve.

V letu 2022 bomo dobili nove poslanke in poslance, novega predsednika države, nove župane, nove občinske svetnike ter nove državne svetnike. Najprej bodo državnozborske volitve, ki se mnogim zdijo najpomembnejše, druge volitve pa bodo jeseni.

Državnozborske volitve na prvi možni datum

Predsednik države Borut Pahor je že napovedal, da bodo državnozborske volitve na prvi možni datum, torej 24. aprila. Redne volitve namreč ne morejo biti več kot dva meseca pred iztekom štiriletnega mandata poslank in poslancev. Prva seja aktualnega sklica državnega zbora pa je bila 22. junija 2018.

Državnozborskim volitvam bo morda sledila tudi menjava predsednika vlade in vseh ministrov. Glede na javnomnenjske raziskave je namreč mogoče, da bodo večino v državnem zboru dobile stranke, ki so do sedanje vlade zelo kritične. Nazadnje je od državnozborskih volitev do izvolitve vlade v državnem zboru minilo dobre tri mesece.

Nov predsednik države bo najverjetneje izvoljen novembra

Naslednje volitve bodo najverjetneje predsedniške. O datumu bo odločila naslednja predsednica oziroma predsednik državnega zbora. Kdaj je prvi možni datum predsedniških volitev, zakon ne določa tako jasno kot za državnozborske volitve. Določeno pa je, da predsednik državnega zbora predsedniških volitev ne more razpisati prej kot 135 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika republike. Najzgodnejši datum razpisa volitev je tako 11. avgust, saj je Pahor drugi mandat začel 23. decembra 2017. Od datuma razpisa volitev mora nato do dneva glasovanja miniti najmanj 60 in največ 90 dni.

Najpoznejši možni datum predsedniških volitev je zapisan bolj jasno. To je vsaj 15 dni pred iztekom petletnega mandata aktualnega predsednika, torej 4. december. Ker je to skrajni rok za drugi krog volitev, so se pojavile interpretacije, da je najpoznejši datum prvega kroga volitev 6. november.

Dušan Vučko
Foto : Žiga Živulović jr./Bobo

Direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko pravi, da bo predsedniku državnega zbora svetoval, naj ravna v skladu z dosedanjo prakso. Potem bi bil prvi krog predsedniških volitev 23. oktobra ali natanko pet let in en dan po prejšnjih volitvah. Takrat je bil drugi krog, v katerem je Pahor premagal poznejšega premierja Marjana Šarca, 12. novembra 2017 ali tri tedne po prvem krogu. Pahor se po dveh mandatih poslavlja, kandidati, ki bi ga nasledili, pa se še niso javili. Med imeni, ki se pojavljajo, pa izrazitega favorita ni, zato se zdi verjetno, da bomo novega predsednika tudi tokrat dobili šele v drugem krogu.

Novembra redne lokalne volitve, prej tudi nadomestne?

Zato je verjetno tudi, da bodo lokalne volitve že naslednjo nedeljo po drugem krogu predsedniških volitev. Datum, ko bomo v prvem krogu volili župane in občinske svetnike, je že znan, to je 20. november. Drugi krog bo najverjetneje dva tedna pozneje, torej 4. decembra.

Prvi krog rednih lokalnih volitev bo tako natanko štiri dni manj kot sedem mesecev po državnozborskih volitvah. Zato je mogoče, da bodo v nekaterih občinah pred rednimi lokalnimi volitvami še nadomestne županske volitve.

Če bodo aprila v državni zbor izvoljeni županje ali župani, jim bo županski mandat avtomatično prenehal. To se bo zgodilo na prvi seji državnega zbora. Kdaj bo ta seja, ni mogoče napovedati. Po poslovniku državnega zbora je organizacija v rokah dotedanjega predsednika državnega zbora, torej bo to predvidoma sedanji predsednik Igor Zorčič.

Zakon o lokalnih volitvah določa, da se nadomestne volitve župana opravijo, če županu preneha mandat pred potekom štiriletne mandatne dobe. V katerem primeru se nadomestne županske volitve ne opravijo, zakon ne navaja.

Vučko je leta 2018 pojasnjeval, da se pri tem uporablja člen zakona, ki govori o nadomestnih volitvah občinskih svetnikov. Zanje je zapisano, da se ne opravijo, če svetniku preneha mandat manj kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe občinskega sveta.

Leta 2018 je med prvo sejo državnega zbora (22. junij 2018) in rednimi lokalnimi volitvami (2. december 2018) minilo manj kot pol leta. Zato takrat nadomestnih lokalnih volitev ni bilo, čeprav je bilo v državni zbor izvoljenih pet županov, med njimi tudi dotedanji župan Kamnika Marjan Šarec.

volitve volišče
Foto : Srdjan Živulović/BOBO

Pogoj, da nadomestnih županskih volitev tudi tokrat ne bi bilo, je torej, da prva seja državnega zbora ne bo več kot šest mesecev pred rednimi lokalnimi volitvami. Zato bi moral državni zbor (oziroma Zorčič), če ne bi želel povzročiti nadomestnih lokalnih volitev, s prvo sejo novega sklica počakati do 20. maja. V tem primeru bo med dnevom državnozborskih volitev in prvo sejo državnega zbora minilo 26 dni, kar je relativno veliko. Pred štirimi leti je bila prva seja 20 dni po volitvah, leta 2014 19 dni po volitvah, leta 2011 pa 17 dni po volitvah.

Kaj pa če bi nekdo od poslancev, ki bi bil aprila izvoljen v državni zbor, želel postati župan? Če bi pred lokalnimi volitvami in manj kot šest mesecev po potrditvi poslanskega mandata odstopil s poslanskega mesta, bi bile izvedene nadomestne volitve za njegov poslanski sedež. Vendar poslancem ni treba odstopiti, da bi kandidirali. Če bi bil poslanec izvoljen za župana, bi mu funkcija poslanca avtomatično prenehala. V tem primeru pa nadomestnih volitev za poslansko mesto ni. Nadomesti ga naslednji z liste, ki ji je pripadal na državnozborskih volitvah. Tako je bilo, ko se je Zoran Janković spomladi 2012 iz poslanskih klopi vrnil na mesto župana ljubljanske občine. Čeprav je od državnozborskih volitev minilo manj kot pol leta, nadomestnih volitev za poslanca ni bilo. Jankovića je v državnem zboru nadomestila naslednja z njegove liste za državnozborske volitve, nekdanja poslanka Alenka Bikar.

Največji problem so volitve v državni svet

Tudi volitve državnih svetnikov bodo najverjetneje novembra, saj so bile tudi pred petimi leti v tem mesecu. Volitve v državni svet sicer niso splošne, vendar so za državno volilno komisijo verjetno najzahtevnejše.

22 državnih svetnikov predstavlja lokalne interese, zato jih izberejo občinski sveti. Tu bi se lahko zapletlo zato, ker se bodo sestave občinskih svetov spreminjale približno v času volitev v državni svet.

18 državnih svetnikov pa predstavlja tako imenovane funkcionalne interese. Od teh jih štirje sestavljajo interesno skupno delojemalcev in jih izvolijo sindikalne centrale, štirje sestavljajo interesno skupino delodajalcev in jih izvolijo delodajalske organizacije, štirje pa interesno skupino kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev.

Državni svet
Foto : Borut Živulović/BOBO

Volitve potekajo prek elektorskih glasov, število teh pa je odvisno od članov, ki jih ima sindikat, delodajalska organizacija oziroma organizacije, ki zastopajo kmete, obrtnike in samostojne poklice.

Števila članov pa nihče ne preverja in za nekatere sindikalne centrale se neuradno govori, da sporočajo lažne številke. Vendar javnih sporov ni. Pred volitvami se namreč sindikalne centrale med seboj dogovorijo, koga bodo izvolile za predstavnike skupine delojemalcev. V resnici torej ne gre za prave volitve. Podobno velja za skupini, ki zastopata delodajalce oziroma kmete, obrtnike in samostojne poklice.

“Zanimive” volitve predstavnikov negospodarskih dejavnosti

Potencialni problem pa bi lahko bile volitve preostalih šestih državnih svetnikov, ki zastopajo funkcionalne interese. Gre za svetniško skupino pod skupnim imenom interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Sestavljajo jo po en predstavnik raziskovalne dejavnosti, socialnega varstva, kulture in športa, vzgoje in izobraževanja, zdravstva ter univerz, visokih in višjih šol.

Vsakega predstavnika negospodarskih dejavnosti volijo organizacije, ki delujejo na tem področju. Tudi tu volijo elektorji, število elektorjev pa je določeno na podlagi števila članov, ki ga nihče ne preverja. Zato postavne zelo zanimivo, če se kakšna organizacija pritoži glede števila članov, ki ga je sporočila konkurenčna organizacija. Tako je državni svet predstavnika športa in kulture v sedanjem mandatu dobil šele po odločitvi ustavnega sodišča.

Ne bo presenečenje, če se bodo podobni problemi pojavili tudi na letošnjih volitvah. Zakon je namreč enak, čeprav mnogi menijo, da je nedorečen ali celo neustaven, in pozivajo k njegovi spremembi.

Komentari

Vaš komentar