N1 STUDIO: Velik padec podpore SDS, se njeni volilci selijo k novim strankam?

N1 video 09. Dec. 202110:54 > 11:499 komentarjev
Delite:

V zadnjih mesecih pred volitvami bo opravljenih vse več javnomnenjskih anket, poizvedb in raziskav, najnovejša, ki jo je za RTV Slovenija izvedel Inštitut Mediana, pa je že poskrbela za veliko presenečenje. Vladajoči SDS, ki ima že leta izjemno stabilno podporo in najbolj zveste volilce, je namreč v konkurenci novih strank Mediana namerila le 10,7-odstotno podporo. Kako realen je ta rezultat, kaj to pomeni za SDS, kaj za stranke KUL, bo to veter v jadra novim strankam, ki se opredeljujejo kot sredinske, kaj za slovenske volilce sredina sploh je, je v oddaji N1 STUDIO pojasnjevala Janja Božič Marolt, direktorica Mediane.

Že dolgo kakšna javnomnenjska raziskava ni dvignila toliko prahu kot zadnja, ki jo je za RTV Slovenija opravil Inštitut Mediana in v kateri je vladajoča SDS pod vodstvom premierja Janeza Janše prejela zgolj 10,7-odstotno podporo, kar je za tretjino manj, kot so ji raziskave kazale do zdaj.

Stranke

Božič Marolt: Zgodila se je prerazporeditev strank

Kot je v oddaji N1 STUDIO dejala direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, rezultati kažejo na neke vrste prerazporeditev pri podpori strank. “Najbolj izrazit upad beležimo pri umanjkanju podpore SDS. Temu se, zaradi novonastalih strank, ki so bile vključene v raziskavo, niti ne gre čuditi. Kajti novonastale stranke očitno segajo po sredini desno ali pretežno desno. Ko ocenjujemo tudi delež tistih, ki še vedno ne najdejo svoje stranke oziroma se ne morejo odločiti, se delež ni bistveno zmanjšal. Preprosto se je zgodila prerazporeditev, kar pa še ne pomeni, da je rezultat raziskave tudi odraz stanja na dan volitev,” je opozorila sogovornica.

Kljub temu je bil rezultat, ki ga je dosegla Janševa SDS, presenetljiv, saj bi ostala kar brez tretjine volilcev. V preteklosti je namreč veljalo, da ima prav stranka SDS najbolj zveste volilce, ki ji nudijo stabilno in trdo podporo, neozirajoč se na javne spodrsljaje. Božič Marolt je glede tega pojasnila, da bi lahko zadnji rezultat posredno sklepali oziroma si ga razlagali iz podatkov, ki govorijo o nezadovoljstvu z delom vlade. “Vlada ima ta hip dobre in najboljše ocene samo še pri petini prebivalstva,” je dejala.

Dodala je še, da je k drugačnemu rezultatu morebiti prispevalo tudi dejstvo, da so v tej raziskavi ponudili možnost izbire novonastalih strank. “Mogoče so se nekateri dosedanji podporniki SDS obrnili proti novim strankam. Je pa res, da je to bil šele prvi poskus ‘ovohavanja’ novih strank, ne pomeni pa tudi, da bi zanje volili,” je poudarila.

O tem, ali obstaja možnost, da so sodelujoči anketiranci narobe razumeli vprašanje in izbirali samo med novimi strankami, je Božič Marolt povedala, da se je vprašanje v raziskavi glasilo: Predstavljajte si, da bi na parlamentarnih volitvah, poleg sedanjih strank, imeli možnost izbirati tudi med novonastalimi.

“Velika verjetnost je, da do te zmote pri anketirancih ni prišlo, pač pa so se preprosto odločili glede na širši, večji, daljši, močnejši nabor obstoječih, potencialnih strank. Dejstvo je tudi, da je vsaka raziskava javnega mnenja bolj ali manj ocena dejanskega stanja. Zagotavljam, da je tudi zadnja Medianina raziskava odlična ocena dejanskega stanja,” je poudarila.

Največji delež proticepilcev politično neaktiven

Na vprašanje, ali so pri Mediani morda kdaj preverjali, katere stranke podpirajo proticepilci, je Božič Marolt odgovorila, da so to preverjali pred nekaj meseci, najaktualnejših podatkov o tem pa nimajo. “Je pa sprva kazalo tako, da so bili proti cepljenju levo usmerjeni volilci. Največji delež proticepilcev pa je bil neaktiven. Torej, so bili tisti, ki se volitev ne udeležujejo volitev, in tisti, ki ne vedo, koga bi volili. Se pravi največjega deleža med proticepilci niso predstavljali podporniki ali nasprotniki katerekoli stranke, pač pa ljudje, ki se čutijo prezrti, ne vidijo smisla v angažmaju, in ljudje, ki niso imeli možnosti v angažmaju. Zato so se dogajale ulice,” je poudarila.

Kaj sploh je politična sredina?

V nadaljevanju so se v oddaji N1 STUDIO dotaknili torkovega sestanka pobudnikov Zavezništva za politično sredino, na katerega so bile povabljene stranke Povežimo Slovenijo, Naša dežela in NSi. Ideja pobudnikov je, da bi te stranke na volitvah nastopile kot blok, podobno kot stranke KUL.

“Iz zadnje raziskave bi lahko sklepali, da je sredina zaželena. V preteklem obdobju se je sicer veliko govorilo o povezovanju na različne načine. Ker se kulminacija nasprotij v Sloveniji končuje, ne bi bilo presenetljivo, če bi se začela dogajati tudi neka sredina. Kar bi tudi potrdilo mojo tezo, da ni več ideologija tista, ki je osnovna podstat političnim strankam, pač pa so drugačne obljube in drugi cilji strank. Niso brez možnosti, bi rekla,” je ocenila sogovornica.

Na vprašanje, kaj je sredina, kaj so sredinske teme in kako to vprašanje razumemo Slovenci, je Božič Marolt odgovorila enostavno — sredina je vse, kar ni skrajno levo ali skrajno desno. “V tej niansi pa so potem sredina levo ali desno. Do prejšnjih predčasnih volitev so bili predstavniki sredine denimo novi obrazi. Je res; niso izhajali iz ideologije, hkrati so bili vsem malo všečni in jim je uspelo nad pričakovanji marsikoga osvojiti tudi največ glasov,” je še med drugim povedala Janja Božič Marolt.

Kako je raziskava potekala

Direktorica Mediane je dejala, da je zadnja raziskava metodološko identična preostalim, z razliko, ki ji – tako Božič Marolt – gre v korist, in sicer da je reprezentativni vzorec volilne populacije večji. “Kar pomeni, da s tem zagotavljamo še večjo zanesljivost manjših izmerjenih strank. Dejstvo je, da v raziskavi uporabljamo preizkušeno metodo kombinacije telefonskih (okoli 40 odstotkov anket) in spletnih intervjujev (okoli 60 odstotkov anket), pri čemer vsakič znova anketiramo naključno izbrane anketirance in jih povabimo k sodelovanju,” je povedala.

“Razlika je v tem, da smo tudi v tej raziskavi še vedno spraševali po vseh strankah, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah zbrale en odstotek ali več podpore, in da smo ponudili možnost, da se anketiranci ne opredelijo za nikogar oziroma za možnost ne vem ali pa, da ne bi izbrali nobene od naštetih strank. Poleg tega vprašanja, ki je stalnica v naših javnomnenjskih raziskavah, pa smo tokrat vključili tudi novo vprašanje, v katerem smo anketirancem ponudili možnost, da poleg strank z 1-odstotno podporo na zadnjih volitvah izbirajo tudi med nekaj novonastalimi strankami,” je podrobnost raziskave javnega mnenja predstavila direktorica Mediane.

Posnetek celotne oddaje si lahko ogledate na vrhu prispevka.

Komentari

Vaš komentar