Šutarjev zakon po oceni policije in ministrstva kaže pozitivne učinke, a tudi nekatere težave

Iz poročila o izvajanju zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti v obdobju od 28. februarja do 31. maja izhaja, da se je kot ena od pomembnejših sprememb pokazala obravnava tatvin in poškodovanj stvari manjše vrednosti v prekrškovnem postopku namesto v kazenskem postopku. "Takšen način obravnave omogoča hitrejše ukrepanje in sankcioniranje storilcev ter razbremenjuje kazensko področje. Na drugi strani pa pomeni večjo obremenitev prekrškovnih organov, v tem primeru policije," so navedli v sporočilu.

Število obravnavanih kaznivih dejanj majhne tatvine se je po navedbah ministrstva v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšalo za 96,8 odstotka, poškodovanja tuje stvari pa za 44,2 odstotka, a zmanjšanje izhaja iz dejstva, da se tovrstni primeri zdaj obravnavajo kot prekršek. Policija je v tem obdobju evidentirala skupaj 2976 prekrškov tatvine in 655 prekrškov poškodovanja tuje stvari. Hkrati se je zaradi pregona po uradni dolžnosti povečalo število obravnavanih kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, so dodali.

Na podlagi zakona so bila določena tri varnostno tvegana območja, in sicer območje okoli Metelkove v Ljubljani, naselje Brezje - Žabjak in Dobruška vas, kjer je Policijska uprava Novo mesto izvedla štiri varnostne akcije s poostrenim nadzorom prometa in preverjanjem oseb.

Policija je v poročevalskem obdobju enkrat uporabila pooblastilo za vstop in pregled tujega stanovanja zaradi zasega strelnega orožja, pri čemer je bila najdena predelana zračna pištola, zoper osumljenega pa so podali kazensko ovadbo. Ukrep odstranitve iz gostinskega lokala so odredili dvakrat, ukrepa začasnega zaprtja lokala in prepovedi približevanja pa doslej niso uporabili.

Problematika, ki jo policija zaznava v obdobju poročanja na teh območjih, se nanaša predvsem na zažiganje odpadkov, povzročanje hrupa, nezavarovane potepuške pse in druge živali v okolju ter na izvrševanje prekrškov s področja prometne varnosti in javnega reda in miru ter nekaterih kaznivih dejanj.

Nevladne organizacije so sicer opozorile na domnevno diskriminatorne učinke zakona do romske skupnosti. Varuh človekovih pravic je zaradi tega na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti posameznih določb zakona. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo in policija pa sta aprila 2026 pred odborom Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije v Ženevi zagovarjala poročilo o izvajanju zakona in pojasnjevala varovanje človekovih pravic.

Policija je vladi znova predlagala nekatere zakonodajne spremembe, med drugim natančnejšo ureditev pristojnosti prekrškovnih organov in uskladitev povezanih predpisov, s čimer bi odpravili nejasnosti, ki so se pokazale v dosedanji praksi, so še zapisali v sporočilu.

Šutarjev zakon je bil s široko podporo poslancev sprejet novembra 2025, po smrti Novomeščana Aleša Šutarja. Z njim so posegli v kazensko, socialno in drugo zakonodajo s ciljem lažjega ukrepanja policije in drugih služb pri zasegih orožja, sankcioniranja povratnikov in zagotavljanja varnosti. Nekatere določbe presoja ustavno sodišče.