Podzemne zbiralnice po 15 letih niso več novost v centru slovenske prestolnice, a prebivalcem še vedno povzročajo številne preglavice. Ob koncih tedna se pogosto tako napolnijo, da ljudje odpadkov ne morejo več odlagati, zato jih pustijo kar ob zbiralnicah. Težave predstavljajo tudi vrane, ki odložene smeti raznosijo. Kako naj torej ravna občan v primeru polnih zbiralnic?
V središču Ljubljane so običajne zabojnike za odpadke v veliki meri nadomestile podzemne zbiralnice. Prve so postavili leta 2008, zdaj pa jih je v prestolnici že 80. Kot so zapisali na Mestni občini Ljubljana, so s tem nadomestili približno deset tisoč zabojnikov za pet vrst odpadkov – steklo, papir, embalažo, biološke odpadke in preostanek odpadkov.
Odlaganje papirja, stekla in odpadne embalaže v podzemne zbiralnice je možno brez uporabe kartice, medtem ko prebivalci za odlaganje bioloških odpadkov in preostanka odpadkov potrebujejo posebno kartico, ki jo prejme vsako gospodinjstvo, in pravne osebe na območju, kjer so zbiralnice postavljene.
A podzemne zbiralnice ponekod prebivalcem prestolnice povzročajo kar nekaj težav. Na nas se je obrnila bralka, ki živi na območju Poljan, kjer so pred kratkim postavili podzemne zbiralnice. Ker so do konca tedna zbiralniki pogosto polni do vrha, začnejo ljudje smeti enostavno odlagati v bližini. “Ko zbiralnik odpreš s kartico, vidiš vse smeti predhodnika, svojih pa sploh ne moreš stlačiti noter,” je težavo opisala bralka.
Podjetje Voka Snaga vsak mesec obračuna dejansko število vnosov preostanka odpadkov in dejansko število vnosov BIO odpadkov, vendar ne manj kot šest vnosov preostanka odpadkov in osem vnosov BIO odpadkov. Na ceno poleg velikosti in števila zabojnikov vplivajo še povprečno število mesečnih praznjenj, število oseb v gospodinjstvu in število oseb v bloku ali stavbi.
Prav tako se vsako odprtje zbiralnika za biološke odpadke oziroma preostanek odpadkov zabeleži na kartici, to pa ima vpliv na končno ceno, tudi če zaradi napolnjenosti zbiralnika svojih smeti ljudje dejansko ne morejo odložiti.
Problem odlaganja smeti poleg zbiralnikov – kar je prepovedano po Odloku o zbiranju komunalnih odpadkov – je tudi to, da jih raznosijo vrane, ki se zadržujejo v bližini, je še dodala prebivalka Poljan.
Še posebej težko je po besedah bralke pri zbiralniku za embalažo, ki ima “majhno režo, skozi katero dobesedno rineš svoje odpadke”, prav tako pa v zbiralnik ne spraviš vseh kosov embalaže, saj nekaterih ne moreš dovolj sploščiti. Na MOL Ljubljana odgovarjajo, da so s pomisleki glede velikosti reže na zbiralnicah embalaže seznanjeni. “Zadevo bomo preučili in poskusili najti rešitev, ki bo uporabnikom olajšala odlaganje odpadne embalaže v potopne kolumne,” so napovedali.
V komunalnem podjetju Voka Snaga medtem poudarjajo, da imajo poleg rednih delovnih ekip, ki praznijo potopne zbiralnice po urniku, tudi dodatne dežurne ekipe, ki med delovniki delajo v popoldanskem času, konec tedna pa med 10. in 18. uro. Njihova naloga je prav to, da počistijo morebitne nepravilno odložene odpadke v bližini zbiralnic. “Se pa v zadnjem času dogaja, da dežurna ekipa potopno zbiralnico v istem dnevu očisti tudi večkrat,” ob tem priznavajo.
Na Voki Snagi na pogosto vprašanje, kako ravnati v primeru prepolnih zabojnikov, na svoji spletni strani svetujejo, da uporabniki še bolj natančno in dosledno ločujejo. Prav tako je možno naročilo večjih ali dodatnih zabojnikov, v primeru zabojnika za embalažo brez dodatnih stroškov. A kot pravi bralka, je težava tudi v tem, kam jih postaviti, saj so že za postavitev obstoječih prebivalci ostali brez treh ali štirih parkirnih mest.
V primeru težav s prepolnimi zbiralniki lahko uporabnik to sporoči na dežurno telefonsko številko, ki je zapisana na vsaki kolumni. “V primeru polnega zabojnika mora občan z odlaganjem odpadkov počakati toliko časa, da bo odpadke lahko odložil na pravilen način (primerno ločeno v zabojnike), lahko pa odpadke odloži v sosednjo potopno zbiralnico,” ob tem pojasnjujejo na Snagi.
Nadzor nad odlaganjem odpadkov mestni inšpektorji v sodelovanju z JP Voka Snaga sicer opravljajo večkrat mesečno, v popoldanskem času pa tudi samostojno.
Od marca višje cene
S 1. marcem so se cene za ravnanje s komunalnimi odpadki v MOL dvignile in za občane predstavljajo med 6,3 in 7,8 odstotka višje stroške.
Stroški enotedenskega odvoza v večstanovanjskem objektu so se na osebo povišali s sedanjih 6,26 evra na 6,75 evra na mesec, stroški tritedenskega odvoza v enostanovanjskem objektu pa s sedanjih 14,09 evra na 14,97 evra na mesec.
Kot pojasnjujejo na ljubljanski občini, so se cene dvignile predvsem zaradi rasti cen energentov in posledično vseh ostalih storitev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje