Potem ko je voda odtekla, je videti razdejanje, ki ga je pustila za sabo. V enoti Gobica mengeškega vrtca so uničeni celotno pritličje z igralnicami, kuhinja, v kateri so pripravljali obroke za 400 otrok, vsi aparati v njej, pralnica, pohištvo, računalniška oprema ... "Pomembno je, da smo vsi živi," poudarjajo zaposleni, ki so skupaj z 22 otroki preživeli poplavo. Naša ekipa jih je posnela med čiščenjem, pri katerem je pomagalo več deset prostovoljcev. Med njimi tudi več od nog do glave blatnih otrok in najstnikov, ki pravijo, da so prišli, "ker je prav, da pomagamo drug drugemu".
Enota Gobica mengeškega vrtca, od koder so gasilci na rokah iz poplavljenega vrtca prinesli 22 otrok, je le nekaj deset metrov oddaljena od Pšate. Ta je tri dni po usodnem poplavnem dnevu videti zgolj kot nekoliko bolj deroč in umazan potok. Ob njegovi strugi sta dva avtomobila, eden skoraj navpično postavljen ob ograjo, ki ju lastnikoma ni uspelo rešiti pred naraslo reko.
Video reportažo si oglejte v videu na vrhu članka.
Vrtec – in celotno območje – je voda zalila v nekaj minutah. “Lahko rečem, da je bil to cunami,” pravi mengeški župan Bogo Ropotar in poudarja, da bi bilo še huje, če ne bi začeli pred kratkim urejati razbremenilnika Pšate.
Voda je vrtec, kot kažejo spodnje fotografije, skoraj popolnoma uničila.
“Ko sem v petek prišla v službo, je bila Pšata še pol metra od roba,” opisuje računovodkinja vrtca Neža Pibernik. “Nato sem šla do pisarne, po dveh minutah je voda že vdirala v vrtec. Zavpila sem samo, naj rešijo otroke, jaz pa sem v pisarnah začela reševati računalnike, a sem morala čez minuto stavbo zapustiti, ker je voda vdirala vanjo z vseh strani.” Zdaj jo skrbi, kako bo ob razmočenih dokumentih in uničenih računalnikih zaposlenim obračunala plače.
“Spala nisem skoraj nič. Vsakič, ko pomislim na naš vrtec, mi gre na jok. Ne vemo, kaj bomo. Težko nam je vsem, ki dihamo s tem vrtcem,” pravi ravnateljica Mateja Hribar Sicherl. A poudarja, da je najpomembnejše, da so rešili vse otroke in zaposlene. Prepričana je, da je vse, kar je materialnega, mogoče nadomestiti s skupnimi močmi.
Pomoč prihaja od vsepovsod. Gasilci iz krajev, ki jih ni poplavilo, so prišli pomagat tja, kjer jih potrebujejo. V Mengeš so prišli gasilci PGD Selo iz Vipavske doline. Iz kletnih prostorov vrtca so izčrpali vodo in odstranjevali blato ter z vitlom izvlekli avtomobila iz struge.
Med več deset prostovoljci so bile učiteljice iz osnovne šole Sostro. “Dogovorile smo se, da gremo pomagat, v štabu civilne zaščite smo povprašale, kje nas potrebujejo, in napotili so nas v vrtec,” nam povedo, medtem ko v škafu perejo plastične igrače.
V mengeški vrtec so prišli tudi 9-letni Tomaž, 11-letna Andrej in Laren ter 13-letni Janez. Vsi blatni od nog do glave so pomagali čistiti in odnašati uničene stvari na tovornjake. Laren iz Mengša nam je povedal, da je pri njih doma na srečo “vse okej”, zato se je odločil, da pride pomagat v vrtec. Podobno je storila Janezova družina, ko so videli novice. 13-letnik je po nekaj urah dela ocenil, da je “situacija grozna, zelo grozna. Vse je polomljeno in uničeno ter da po treba vse popraviti od začetka.” Je pa presenečen, da se je v zgolj enem popoldnevu nabralo toliko ljudi, ki so prišli pomagat. “Veliko stvari je bilo treba vreči v smeti, ker so bile blatne. Prav je, da pomagamo drug drugemu,” je zaključil Andrej.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje