Po ocenah sogovornika s Slovenske filantropije je odločbe o začasni zaščiti do danes pridobila manj kot polovica ukrajinskih beguncev v Sloveniji. Razlog za to so dolgotrajni postopki na upravnih enotah, brez omenjenih odločb pa begunci niso upravičeni do pravic, ki jih sicer prinaša status začasne zaščite, tudi ne do denarne pomoči. Na odločbe še vedno čakajo tudi nekateri begunci iz skupine 142 Ukrajincev, ki so se v Ljubljano marca letos evakuirali s pomočjo Slovenskega mladinskega orkestra. Zaradi velike stiske, v kateri so se znašli, je orkester na premierja Roberta Goloba naslovil pismo in ga zaprosil za denarno pomoč ter pospešitev postopkov izdajanja odločb.
Slovenija je po ruski invaziji na Ukrajino obljubljala topel sprejem tamkajšnjih beguncev. Potem ko je Evropska komisija aktivirala direktivo o začasni zaščiti, kar se doslej še ni zgodilo, je kazalo, da bodo ukrajinski begunci (za razliko od beguncev z drugih kriznih žarišč) deležni hitrih postopkov in tako rekoč takojšnje pridobitve statusa, ki zagotavlja širok nabor pravic. Vendar pa se je v Sloveniji zapletlo. Upravne enote, nekatere že pred tem kadrovsko podhranjene, navala vlog niso uspele učinkovito obdelati. Številni begunci tako še vedno, tudi več mesecev po prihodu v Slovenijo, nimajo odločb o začasni zaščiti, zaradi česar se nekateri že soočajo tudi s finančnimi težavami.
Takšen je tudi primer skupine 142 Ukrajincev, ki so se v Ljubljano ob začetku ruske invazije evakuirali s pomočjo Slovenskega mladinskega orkestra. V skupini je 82 glasbenikov in članov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine, starih med 7 in 22 let, ter njihovi skrbniki. V Slovenskem mladinskem orkestru so opisali, da je skupina beguncev v Slovenijo prišla 6. marca letos, trinajst dni kasneje pa so na policijo oddali svoje prošnje za začasno zaščito.
Postopek pridobivanja zaščite je naslednji: policija prijavo odstopi v odločanje upravni enoti, ta izda odločbo z EMŠO številko, s katero lahko begunci na urad za integracijo podajo vlogo za finančno pomoč, na center za socialno delo lahko podajo vlogo za otroški dodatek ter postanejo iskalci zaposlitve.
Predstavniki orkestra opozarjajo, da je policija papirje za celotno skupino sicer uredila v štirih dneh, upravna enota jih je prejela 24. marca, prve odločbe pa je začela pošiljati šele 20. maja. Vse do danes – torej še mesec dni kasneje – celotna skupina še ni prejela svojih odločb, to pa jim povzroča veliko stisko. Potek dogodkov so opisali kot ogromno breme tudi za njihovo organizacijo, saj skupini krijejo stroške namestitve in prehrane, na obljubljeno nadomestilo pa računajo tudi družine, ki so jih sprejele v svoje domove.
Na predsednika vlade Roberta Goloba so zato naslovili pismo in ga prosili za denarno pomoč ter pospešitev postopkov pridobivanja odločb za začasno zaščito. Poudarili so, da so bili podobni primeri denimo v Nemčiji urejeni v maksimalno štirinajstih dneh. Z vladnega urada za komuniciranje so nam sporočili, da zadevo intenzivno proučujejo in iščejo rešitve.
Manj kot polovica upravičencev prejela odločbe
Primož Jamšek iz Slovenske filantropije opozarja, da zelo dolgi postopki za pridobitev odločbe o začasni zaščiti niso problem samo omenjene skupine, ampak vseh ukrajinskih beguncev, ki v Sloveniji čakajo na status. Zaradi dolgotrajnih postopkov je po njegovi oceni manj kot polovica upravičencev doslej prejela odločbe.
Jamšek je za N1 dejal, da po njihovih izkušnjah ukrajinski begunci na odločbo o statusu čakajo 60 dni, šele nato pa lahko vložijo vlogo za denarno pomoč, ki se odobri šele z naslednjim mesecem. “V praksi se denarno nadomestilo izplača še en mesec pozneje. To pa je zelo dolgo obdobje,” opozarja sogovornik.
“Še posebej velik problem je to za begunce, ki so nastanjeni v zasebnih nastanitvah. Tisti v nastanitvenih centrih (ki jih financira država, op. a.) imajo vsaj zagotovljeno prenočišče in prehrano – čeprav ti centri večinoma niso namenjeni dolgotrajnejšemu bivanju. Ostali se morajo znajti s svojimi prihranki, saj brez odločbe nimajo niti dostopa do trga dela,” pravi Jamšek. Dokler ne dobijo obeh odločb, tudi tiste o pravici do denarne pomoči, tudi niso upravičeni do brezplačnega vrtca.
Ozko grlo so po Jamškovih besedah upravne enote. Znano je, da na ljubljanski upravni enoti oziroma na oddelku za tujce, kjer se rešujejo omenjene vloge, zaradi kadrovskih težav beležijo velike zaostanke. Na Filantropiji zato predlagajo ustanovitev posebnih interdisciplinarnih timov, ki bi obravnavali izključno odločbe ukrajinskih beguncev, s čimer bi se reševanje vlog centraliziralo in pospešilo. Po besedah sogovornika pa bi morali kadrovsko okrepiti tudi urad za oskrbo in integracijo migrantov, saj bi tudi izdajanje odločb o pravici do denarne pomoči lahko – in bi tudi moralo – potekati hitreje, še dodaja sogovornik.
Osebe z začasno zaščito imajo v času trajanja te zaščite pravico do začasnega prebivanja v Sloveniji, nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev, pravico do dela, zdravstvenega varstva, izobraževanja, žepnine, denarne pomoči, združevanja družine, brezplačne pravne pomoči, obveščenosti o pravicah in dolžnostih ter pravico do pomoči pri uveljavljanju pravic iz Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Začasna zaščita skladno s sklepom vlade traja eno leto od uveljavitve sklepa in se lahko podaljša še največ dvakrat po šest mesecev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje