Menu Item
Vedno več občin se zaradi pritiska množičnega turizma, ki duši naravo in lokalno prebivalstvo, odloča za različne omejitve in prepovedi. Kot ena zadnjih, ki se je odločila, da bo zaostrila pravila, je občina Bohinj. Pedalini, kajti in vse vrste desk na električni ali motorni pogon so na tamkajšnjem jezeru po novem prepovedani. Jezero je namreč preobremenjeno, še posebej skrb vzbujajoče pa so bile razmere avgusta lani. So turisti v naših gorskih biserih dobrodošli gosti ali nadloga, ki ne spoštuje pravil? Kako pred množičnim turizmom naravo varujejo v Triglavskem narodnem parku?
Z začetkom lanskega poletja so zaradi vse bolj množičnega obiska na Bledu prepovedali pristajanje s supi, kanuji, kajaki in drugimi zasebnimi plovili na tamkajšnjem otoku. In po zgledu Bleda je strožji plovbni režim zdaj začel veljati tudi na Bohinjskem jezeru. Tako so minuli teden odločili občinski svetniki.
Pedalini, kajti in vse vrste desk na električni ali motorni pogon so po novem prepovedani. Prav novi električni in motorni športni rekviziti, ki dosegajo velike hitrosti in povečujejo tveganje za nesreče, so lani izstopali, pravi župan Jože Sodja. “Uporabljali so jih v kopalnih vodah, kar je nevarno. Poleti imamo ogromno kopalcev, prostora je premalo, mislim pa, da te deske na jezero niti ne spadajo.”
Da bi jih prepovedali, so v Bohinju začeli razmišljati že lani, ko se je v razpravi o spremembah plovbnega režima na občinskem svetu odprlo več dilem. Zato so se odločili, da bodo – preden bi nova pravila sprejeli — opravili analizo, s katero so želeli preveriti, kakšno je realno stanje na jezeru. Zanimalo jih je, kako rekreativna plovba vpliva na okolje, infrastrukturo in varnost kopalcev.
Izbrali so pet različnih datumov in ob približno isti uri Bohinjsko jezero pregledali z droni, plovila šteli na terenu, v pomoč pa so jim bili tudi podatki lokalnih podjetij, ki nudijo izposojo plovil.
Preobremenjeno jezero: razmere so bile še posebej skrb vzbujajoče avgusta
Z analizo so ugotovili, da je bilo v jezeru v danem trenutku 243 različnih plovil, kar presega ocenjeno zmogljivost 200 plovil. Največ plovil so našteli 11. avgusta, ko je po jezeru plavalo 335 plovil. Največ — kar 74 odstotkov — je bilo supov, sledijo kajaki in kanuji (21 odstotkov), ostale vrste plovil pa skupaj predstavljajo manj kot pet odstotkov.
Največ so jih opazili v Ukancu in na območju Pod Skalco, približno 20 odstotkov plovil pa je bilo na območju kopalnih voda, kjer je plovba prepovedana. “Še posebej skrb vzbujajoče je stanje avgusta, ko je bilo števila plovil nad mejo nosilne zmogljivosti. To vodi do degradacije ekosistema, zmanjšanja kakovosti izkušnje obiskovalcev in povečanega tveganja za konflikte med uporabniki jezera,” so ugotovili.
Župan: “Priznam, da je bil nadzor do zdaj zelo slab”
Sodja pravi, da želijo z novimi pravili Bohinjsko jezero (pa tudi reko Savo) obvarovati in ga ohraniti na nivoju alpskega jezera v Triglavskem narodnem parku.
“Vsako območje prenese določeno število ljudi. Če jih je več, škodujemo okolju, kar pa nikomur ni v interesu.”
Zato že napoveduje, da bodo redarji kršitelje poostreno nadzirali. “Priznam, da je bil nadzor do zdaj zelo slab. Tudi občinski svetniki zahtevajo, da nadzor poostrimo in da pravila niso zgolj zapisana na papirju.”
Rekreativna plovba po Bohinjskem jezeru bo po novem mogoča od marca do novembra, spremenjen odlok pa določa tudi obveznosti organizatorjev različnih športnih prireditev in tekmovanj, ki bodo morali o tem obvestiti občino in Turizem Bohinj ter v nekaterih primerih pridobiti dovoljenje. Po županovih besedah so se v preteklosti že zgodile nevarne situacije. “Bili smo že blizu karambola med kakšno jadrnico in ladjo,” pravi.
Ko kršitelje na nesprejemljivo vedenje opozorijo kar obiskovalci
V nasprotju z Bohinjskim jezerom — kjer se, čeprav leži v Triglavskem narodnem parku (TNP), ljudje lahko kopajo — kopanje v ostalih visokogorskih jezerih ni dovoljeno. Prav vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka z najstrožjo zaščito.
A kljub temu v Triglavskem narodnem parku vsako leto naštejejo nekaj posameznikov, ki se želijo v poletnih mesecih v vabljivih jezerih ohladiti. “Prav kopanje v visokogorskih jezerih je kršitev, ki v poletnih mesecih najmočneje zmoti obiskovalce Triglavskega narodnega parka, da na nesprejemljivo vedenje opozorijo kršitelje, ki največkrat že po njihovem opozorilu z dejanjem prenehajo,” pojasnjujejo v TNP.
O kršitvah obiskovalci pogosto obvestijo tudi naravovarstveno nadzorno službo parka, ki območjem, kjer je takšnih kršitev največ, posveča posebno pozornost.
Visokogorska jezera so namreč večinoma majhna, posledično pa predstavljajo občutljiv in ranljiv življenjski prostor. “Ob kopanju se z naših teles v obliki potu sproščajo hranilne snovi, ki povzročajo slabšanje stanja jezer. Kopalec tako ob vsakem kopanju prispeva približno en miligram fosfatov, včasih pa zaidejo v jezero tudi produkti nekaterih drugih človekovih fizioloških procesov,” pojasnjujejo v TNP. Poleg tega se med kopanjem s telesa sperejo različne sončne kreme in olja.
Lani v TNP odkrili 767 kršitev, a stanje se izboljšuje
Zaradi občutljivosti narave v Triglavskem narodnem parku velja vrsta pravil. Kurjenje ognja je prepovedano, prav tako uporaba dronov, kampiranje je dovoljeno le na točno določenih mestih, tudi s kolesi se ne morete voziti vsepovsod. Psi morajo biti pripeti na vrvici in se tako kot ljudje ne smejo kopati v visokogorskih jezerih in potokih.
Ali pravila obiskovalci spoštujejo ali ne, na 840 kvadratnih kilometrih preverja okoli 20 nadzornikov. Dogajanje nadzirajo tako v visokogorju kot ob jezerih, vodotokih in v dolinah. Poleg rednih nadzorov opravljajo poostrene akcije, pogosto pa sodelujejo tudi z medobčinskimi redarji in policijo.
Ugotavljajo, da se večina obiskovalcev pravil drži, lani pa so odkrili skupno 767 kršitev — večino poleti. Največ se jih je nanašalo na parkiranje, kjer to ni dovoljeno, nedovoljeno kampiranje in vožnjo v naravnem okolju.
“Največ kršitev zaznajo tam, kjer je obisk najbolj množičen, zato v poletnih mesecih ta območja nadzirajo prednostno. Lansko poletje so se tako osredotočili na območja Doline Triglavskih jezer, Krnskega jezera, Kriških jezer, Mangarta in območja poti, ki vodijo proti Triglavu (Pokljuka in Vrata),” pravijo v TNP.
A kljub množičnemu turizmu, ki težave že povzroča tudi pri nas, varuhi narave opažajo, da se spoštovanje pravil zaradi vse večje ozaveščenosti obiskovalcev z leti izboljšuje. “Predvsem prebivalci Slovenije, še posebej pa prebivalci Triglavskega narodnega parka in okolice, se zavedajo pomena edinega narodnega parka v Sloveniji.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje