Menu Item
Dežela kontrastov in slikovite pokrajine iz leta v leto postaja večji turistični hit. Zaradi neokrnjene narave, divjine in avtentičnosti jo mnogi radi imenujejo "speči popek Evrope", svetovno znani mediji so njene otočke poimenovali kar cenovno dostopnejši evropski Maldivi. Kako priljubljena je med Slovenci in zakaj jo obiskati?
Albanija, sodeč po potovalnih namigih svetovno znanih medijev, postaja nova Grčija. Lonely Planet jo je namreč uvrstil na seznam najboljših destinacij za potovanja, albansko mesto Berat pa je za eno najboljših točk, ki jih morate obiskati letos, razglasil Time.
V britanskem The Independentu so zapisali, da bi albanskim plažam naredili krivico, če bi samo poskušali opisati njihovo lepoto.
Kot veliko prednost so izpostavili, da so kljub čisti in lesketajoči se vodi občutno manj oblegane kot tiste v Grčiji, kar po njihovih navedbah pomeni, da so turistom namestitve ob obali, kjer so gostitelji turistov resnično veseli, na voljo po precej bolj dostopnih cenah.
Temu pritrjujejo tudi v turistični agenciji Palma, kjer so za N1 postregli s primerjavo turističnega aranžmaja v teh dveh državah. “Za dobro osemdnevno potovanje po Albaniji z odhodom iz Ljubljane in dodatkom z ogledi v Črni gori bodo gostje odšteli med 800 in 900 evri, pri čemer so vključeni polpenzioni, vse vstopnine, letalska vozovnica, lokalni in slovenski vodnik ter prevozi po Albaniji z udobnim turističnim avtobusom. Za krajši štiri-, pet- ali šestdnevni program pa bodo odšteli med 500 in 600 evri. Grčija je v tem primeru cenovno višja za približno 10 do 15 odstotkov, največja razlika je v vstopninah za posamezna arheološka najdišča in strošku prevoza.”
Kakšen turistični zagon dobiva Albanija, priča tudi, da je The Telegraph albanskim otokom Ksamil nadel ljubkovalno ime ionski biseri in jih razglasil za resne tekmece grškemu otoku Krf.
Medtem drugi svetovno znani mediji otoke opisujejo celo kot evropski Maldivi. A Albanija ponuja mnogo več kot kopanje v kristalno čisti vodi in poležavanje na rajskih plažah 450 kilometrov dolge albanske riviere.
Pozor! Mercedes, konjska vprega in trop ovac s pastirjem na cesti
Desetletja je po poročanju Guardiana Albanija zahvaljujoč politični izolaciji diktatorja Enverja Hoxhe veljala za nevarno državo, ki je ne izbereš za potovanje ali dopust.
Po vojni na Kosovu leta 1999 so turisti končno počasi začeli kapljati, saj so jih privabljale nižje cene, kot jih imata Italija in Grčija. “Zakaj bi plačevali več, če v Albaniji, sploh na jugu, lahko za nižjo ceno doživite Grčijo v malem? Tam boste za giros, tzatziki in druge grško obarvane kulinarične dobrote plačali pol manj, kot če bi si te jedi privoščili v Grčiji,” je ponazorila Nina Kogej, ki skupaj s partnerjem piše popotniški blog Nina potuje.
CNN je balkansko državo slikovito opisal kot turistično skrivnost Evrope, ki so jo leta skrbno varovali iznajdljivi popotniki. A zdaj se turizem prebuja, Albanija pa postaja pravi turistični hit.
Leta 2009 je Albanija gostila 1,9 milijona turistov, deset let kasneje je število obiskovalcev doseglo že 6,4 milijona, lani pa 7,5 milijona, kar je več kot dvakratnik njenega prebivalstva. Po poročanju Guardiana je s temi številkami Albanija ena najhitreje rastočih turističnih destinacij v Evropi ta trenutek, posebnih varnostnih opozoril pa danes ni več.
Še največja nevarnost so po besedah Kogej slabe ceste. “Skoraj nikoli ne veš, kdaj te bo na poti presenetila gromozanska luknja sredi cestišča, zato previdnost ni odveč. Prav tako se lahko sredi avtoceste pojavi nekdo s konjsko vprego, kar je lahko posebno doživetje, a tudi precej nevarno ob veliki hitrosti.”
V Palmi so ob tem dodali, da je ravno to pravi čar Albanije. “Moderna vozila, največkrat mercedes, in trop ovac s pastirjem. Gostje so naravnost presenečeni nad raznolikostjo, ki jo najdemo na vsakem koraku,” so pojasnili.
Kogej opaža, da se vedno več Slovencev odloča, da bo poletni dopust preživelo prav v tej državi, kjer pa kljub relativni bližini Sloveniji doživijo mali kulturni šok. “Poleg bogate in zanimive zgodovine, prekrasnega turkiznega morja in v notranjosti še vedno divje narave s prelazi, rekami in izviri tople vode nam Albanija ponuja tudi malce drugačno kulturo. Kljub temu da se država zadnja leta precej razvija, sploh njen obalni del, se bomo tukaj še vedno srečali s kaosom v večjih mestih, drugačno kulturo vožnje in ne nazadnje tudi precejšnjo neurejenostjo.”
A albanska ministrica za turizem in okolje Mirela Kumbaro je odločena, da bo turizem razvijala naprej, poudarek pa bo namenila trajnosti. “Nočemo, da je turizem skoncentriran le v določenih delih države, želimo, da je osredotočen na kulturno dediščino, kulinariko, pohodništvo, naravo,” je povedala za Guardian.
Na vprašanje, ali zaradi vsega naštetega opažajo večje povpraševanje slovenskih gostov po potovanjih po Albaniji, v Kompasu zaradi epidemije, ki je vplivala na turizem, težko odgovorijo. Dejali so le, da je eden od prazničnih prvomajskih odhodov že zagotovljen in da so s prodajo zadovoljni, medtem pa v Palmi zaznavajo večje zanimanje. “Predvsem na račun našega intenzivnega pristopa in promocije. Seveda pa so bila v preteklosti obdobja, ko je bilo povpraševanje še večje, saj smo imeli odlično povezljivost v Tirano direktno iz Slovenije,” so pojasnili.
(Pre)hiter razvoj ali prekletstvo za vse, ki so v Albaniji iskali avtentičnost in neokrnjenost narave
Deželo orlov v turistični agenciji Kompas gostom ponujajo kot eksotično, eno najbolj skrivnostnih destinacij in eno poslednjih resničnih divjin Evrope, ki je ohranilo gostoljubno srce.
“Na vsakem koraku se čuti prekipevajoče življenje, očara z neverjetno toleranco do drugačnosti, z mestom tisočerih oken, z mestom tisočerih stopnic in z neokrnjeno naravo, ki jemlje dih.”
Turist lahko po njihovih besedah na eni strani izkusi čudovite naravne lepote, gorsko krutost in milino morja, si ogleda mešanico stilov v prestolnici Tirani, na drugi strani pa lahko občuti tudi temno stran zgodovine Albanije. V kraju Lezhë so namreč nekaj starih betonskih bunkerjev iz časa diktatorja Enverja Hoxhe preuredili v trendovska prenočišča.
A Kogej, ki je Albanijo obiskala že trikrat, opaža, da se je država v desetletju spremenila do neprepoznavnosti. “Če smo včasih imeli vse plaže povsem zase in neposeljene, je sedaj slika popolnoma drugačna. Država je zaradi (pre)hitrega turističnega razvoja povsem pozabila na neokrnjenost narave, in tako je njen obalni del skoraj že v celoti pozidan s hoteli, lokali, restavracijami. Redkokje najdemo še samotni zalivček, kjer lahko uživamo v prvinskosti narave.”
To je po njenih besedah davek napredka in razvoja, država je namreč vendarle naredila precejšen premik v infrastrukturi: gradijo se nove ceste in povezujejo odročne kraje.
“Na neki način je to sicer dobro za razvoj in turizem, a po drugi strani je to lahko tudi prekletstvo za vse nas, ki smo Albanijo radi obiskovali zaradi divjine in odročnosti ter smo s tem resnično lahko spoznavali še tisto pravo avtentičnost države, ki se vsako leto v državi bolj izgublja.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje