V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so pred svetovnim dnevom učiteljev, ki ga obeležujemo 5. oktobra, opozorili na ponižujoč odnos trenutne vlade do učiteljev ter poudarili, da reforma, kot jo glede na videno načrtuje ministrstvo, pomeni začetek konca javnega šolstva.

Minister za izobraževanje Borut Rončević je včeraj imenoval strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, ki bo v prihodnjih treh letih sodeloval pri reformi šolstva. Koordinirala ga bo državna sekretarka na šolskem ministrstvu Mojca Škrinjar (SDS).

V 26-članskem svetu so tri učiteljice ter nekaj ravnateljev in bivših ravnateljev. Med člani sveta so tudi novinar in zgodovinar Jože Možina, vodja direktorata za demografijo Aleš Primc, direktor Zavoda Antona Martina Slomška Andrej Flogie, profesor na Teološki fakulteti Janez Juhant, novomeški župan Gregor Macedoni, pa tudi predsedniki gospodarske, obrtno-podjetniške ter kmetijsko-gozdarske zbornice Vesna Nahtigal, Blaž Cvar in Jože Podgoršek.

"Namen strokovnega sveta je povezati različna strokovna znanja in poglede. In kdo manjka v tej sestavi? Ljudje praktiki, ki vsak dan oblikujejo pot mladim v svet," je opozorila predsednica glavnega odbora Sviza Marjana Kolar. "Kaj bodo res o vzgoji in izobraževanju odločali nekompetentni ljudje, praktiki pa pri tem nimajo besede? To je začetek konca javnega šolstva," je dejala in poudarila, da "je naša naloga, da se sliši naš glas, da stojimo za stroko in jo zagovarjamo".

"Med učiteljstvom vre"

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je povedal, da zaradi sestave strokovnega sveta, pa tudi zaradi izjav premierja Janeza Janše in šolskega ministra med učiteljstvom vre.

"Facebook je eksplodiral zaradi imen, ki so se pojavila v strokovnem svetu. Absolutno vre med učiteljstvom," je poudaril.

"Občutek poskusov poniževanja, nabijanja krivde učiteljstvu, kar je zelo značilno za politiko, poskusov spravljanja učiteljstva v neko poslušno delovno silo je popolnoma jasno prisoten. Prizadeti so osebno. Zaradi vse volje, znanja in želje, da otrokom in mladostnikom naše države zagotovijo čim boljše znanje in vedenje, doživljajo zdaj pogrom in zaničevanje učiteljskega dela," je navedel Štrukelj.

Kot je dodal, je iz pregleda imen zelo težko izluščiti "nek racionalen princip", po katerem je ta svet imenovan in dodal, da ni jasno, s čim so se posamezniki kvalificirali. "Prej bi rekel, da je pri imenovanju prevladala preprosta politična arbitrarnost pri izbiri teh imen," je dejal.

Vprašal se je še, s čim se kot strokovnjaka za reformo vzgojo in izobraževanja kvalificirata Jože Možina in Aleš Primc. "To je gesta, ki kaže na aroganco oblasti – lahko naredimo, kar želimo," je dodal.

V strokovnem svetu je sicer nekaj učiteljev. "Ti ljudje so, verjamem, lahko dobri učitelji in učiteljice, ampak to so posamezniki, za katere ne vemo, s čim so se kvalificirali. Hkrati pa je organizirano učiteljstvo v Svizu izključeno, kljub temu da Unesco pravi, da morajo biti v šolsko reformo vključeni predstavniki učiteljev," je dodal.

Siromašenje javnega šolstva

Kritičen je bil tudi do dejstva, da so v svetu trije predstavniki delodajalcev, ni pa v njem nobenega predstavnika sindikatov. "Očitno je, da gre tukaj za selekcijo oziroma za neko arbitrarno izbiro, ki sindikate izločuje kot predstavnike zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, pa tudi širše," je poudaril.

Ob odsotnosti predstavnikov sindikatov v omenjenem strokovnem svetu se Štrukelj sprašuje, ali to pomeni, da se je vlada odrekla koalicijski pogodbi, v kateri je zapisala, da bo spoštovala socialni dialog in da bo vanj investirala še dodatno voljo in napor. "Še več, tu je povsem primerno vprašanje, ali vlada sploh še priznava sindikate kot socialne partnerje, ki zastopamo zaposlene," se je vprašal Štrukelj. Ob tem je spomnil, da je participativna demokracija eno od ključnih načel EU.

"Ali minister za šolstvo res verjame, da je tako kompleksno reformo, s spremembo devetletke v osemletko, možno izpeljati brez najštevilčnejše in visoko reprezentativne organizacije, kar Sviz je? Če v to verjame, se izrazito moti," je prepričan.

V sindikatu so zaskrbljeni tudi, da bo strokovni svet deloval v smeri siromašenja javnega šolstva v korist zasebnega. "Že v koalicijski pogodbi je nakazano izenačevanje položaja javnih in zasebnih šol, kar verjetno pomeni tudi enako financiranja zasebnih šol iz proračuna /.../ To pomeni, da se javne šole postavi v neenak položaj, saj ima vsaka zasebna šola poleg javnih sredstev tudi denar zasebnega ustanovitelja," je povedal Štrukelj.

"Brez glasu praktikov so reforme obsojene na propad"

Kolar je spomnila na Unescovo priporočilo o statusu učiteljev, sprejeto 5. oktobra 1966. "Čeprav ta dokument praznuje že 60 let, precej jasno določa nekaj, na kar oblast preprosto pozablja – učitelji in vzgojitelji nismo zgolj izvajalci odločitev države, smo ključni partnerji pri oblikovanju izobraževalne politike, plač in delovnih pogojev," je poudarila.

V Svizu poudarjajo, da so brez glasu praktikov reforme obsojene na propad, zadnje poteze vlade pa v diametralnem nasprotju s temi priporočili.

Štrukelj je spomnil na izjavo premierja Janše, ki je posredno za slabe rezultate Pise okrivil učitelje in namignil, da jih je preveč. Premier je takrat dejal, da so "rezultati mednarodne primerjave o uspehih slovenskih učencev prvič padli na povprečje OECD-ja" ter "krivulja gre navzdol, kar seveda pomeni, da strmo naraščanje števila zaposlenih v šolskem sistemu ni generiralo več znanja in da je tukaj nekaj narobe". Kot je dodal Janša, so bili ob bistveno manjšem številu učiteljev in večjem številu učencev rezultati boljši.

"Obtožiti učiteljstvo, da je krivo za te rezultate, je cinično. Prav to učiteljstvo, organizirano v Sviz, že več kot dobro desetletje opozarja, da če ne bomo izboljšali financiranja, reševali pomanjkanja učiteljstva, vprašanja večjih deležev otrok priseljenih staršev, se bo to moralo zgoditi in se tudi je," je povedal glavni tajnik učiteljskega sindikata. "Po tem, ko so bila ušesa politikov za to gluha, pa naj mi nosimo krivdo za padec rezultatov, ki je bil neizbežen. Te krivde slovensko učiteljstvo ne sprejema," je poudaril.

Nezaupanje vlade do učiteljstva se po Štrukljevih besedah kaže ne le v besedah premierja in ministra, ampak tudi v nedavni spremembi zakona, po katerem iz svetov šol in vrtcev jemljejo dva zaposlena, s čimer se povečuje vpliv politike in staršev na izbiro ravnateljev šol in vrtcev.

Kot "popolno katastrofo" je Štrukelj označil načrte vlade, da bi bilo po novem mogoče postati učitelj s pomočjo t. i. mikrodokazil. "To je popolno razvrednotenje statusa učitelja kot visoko organizirane in usposobljene profesije. Tisti, ki bo imel pet minut časa in nekaj prostih sobot in nedelj, bo lahko prišel do izobrazbe učitelja in bo lahko učil naše otroke," je povedal.

"Nabijanje krivde" in "osladno pismo"

Minister Rončević je učiteljem sicer nedavno poslal okrožnico oziroma pismo, v katerem jim je sporočil, da niso problem, temveč ključni partnerji pri reformi. "Reforme ne želimo pripravljati samo na ministrstvu. Želimo jo oblikovati skupaj z vami," je zapisal.

Štrukelj je pismo ocenil kot zelo zanimivo. "Sledilo je temu, ko je nekaj dni prej (minister Rončević) povedal, da ni časa za akademske razprave, da stroka nima besede, ter da Sviz kot kvalificiran predstavnik zaposlenih ni partner v tej reformi, potem pa se je potegnil nazaj z osladnim, cedečim se pisemcem, ki reče, saj vi niste nič krivi. Takoj naslednji korak pa je (glede na sestavo strokovnega sveta, op. p.), da ne boste zraven, ne bomo vas poslušali, nimate vpliva," je o ambivalentnem odnosu ministra do učiteljev še povedal Štrukelj.