Teologi, zgodovinarji in Aleš Primc: ministrstvo pojasnilo, po kakšnih kriterijih so izbrali člane sveta

Minister za izobraževanje Borut Rončević je imenoval strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, pri čemer se zastavlja vprašanje, kakšni so bili kriteriji za izbiro.

Na izbor članov 26-članskega sveta so se ostro odzvali v sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ter opozorili, da je v svetu več predstavnikov delodajalcev, sindikatov pa ni, prav tako je po mnenju sindikata premalo učiteljev, ki bi šolsko problematiko poznali iz prakse.

Na šolskem ministrstvu so pojasnili, zakaj je v svetu več teologov in po kakšnih kriterijih so izbrali člane.

Ministrstvo: Na prvem mestu praksa

Kot so pojasnili, je strokovni svet posvetovalno telo ministrstva.

"Pri njegovi sestavi smo zasledovali cilj, da združimo različne strokovne poglede, predvsem pa na prvo mesto postavimo prakso. Zato glavnino sveta predstavljajo učitelji, ravnatelji in vodstva vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki bodo s svojimi izkušnjami iz prakse prečno sodelovali pri obravnavi vseh področij reforme," so navedli na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM).

Kot pravijo, deset izhodišč reforme odpira bistveno širši nabor vprašanj, zato so v svet vključeni tudi strokovnjaki in predstavniki drugih področij, ki bodo prispevali predvsem pri temah, ki jih strokovno oziroma poklicno pokrivajo. Med njimi so strokovnjaki s področij digitalizacije in umetne inteligence, zgodovine in družbe, demografije, poklicnega izobraževanja, predstavnik lokalne skupnosti, ki so soustanoviteljice osnovnih šol, predstavniki delodajalcev ter predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti (seznam članov najdete na koncu članka).

Ministrstvo smo vprašali, po kakšnih kriterijih so izbrali učitelje in ravnatelje, ki so člani sveta, a na naše vprašanje niso konkretno odgovorili.

Pravijo le, da so pri sestavi sveta zasledovali dva ključna cilja: močno zastopanost neposredne vzgojno-izobraževalne prakse ter vključitev strokovnega znanja za posamezna področja, ki jih odpira reforma. Javnega poziva za članstvo v svetu ni bilo.

V strokovnem svetu so tri učiteljice in en nekdanji učitelj.

V svetu tudi teologi

Med člani sveta sta teolog in zgodovinar Jurij Pavel Emeršič ter profesor Teološke fakultete Janez Juhant. Član sveta je tudi direktor Zavoda Antona Martina Slomška Andrej Flogie.

"Člani niso bili izbrani kot predstavniki posameznih fakultet ali strok glede na svojo formalno izobrazbo, temveč glede na znanja, izkušnje in področja, ki jih lahko prispevajo k delu sveta," pravijo na ministrstvu. "Dr. Andrej Flogie denimo ni teolog, temveč nekdanji učitelj fizike in tehnike na gimnaziji, ki se trenutno na Fakulteti za naravoslovje matematiko ukvarja tudi z didaktiko, je pa tudi predstojnik Instituta za sodobne tehnologije na fakulteti. Raziskovalno deluje na področju inovativnih pristopov v izobraževanju ter sodeluje pri številnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih. V okviru svojega dela je sodeloval z več sto šolami po Sloveniji, med drugim pri projektu Inovativna pedagogika. Njegova znanja bodo pomembna tudi pri vprašanjih digitalizacije, inovativnih pristopov in umetne inteligence v izobraževanju," so odgovorili in dodali, da tudi drugi člani niso vključeni kot predstavniki teologije, ampak zaradi svojih strokovnih znanj in izkušenj, relevantnih za posamezna področja reforme.

Demografija ima pomemben vidik pri vzgoji in izobraževanju

Zakaj pa je bil v svet izbran v. d. generalnega direktorja direktorata za demografijo Aleš Primc in kakšne so njegove pedagoške izkušnje oziroma izobrazba?

Kot pojasnjujejo, je bil Primc vključen z vidika demografskih vprašanj. "Demografija ima pomemben vidik tudi pri vzgoji in izobraževanju. Po enakem načelu so predstavniki GZS, OZS in KGZS vključeni zaradi pogleda delodajalcev in povezovanja izobraževanja s potrebami gospodarstva, predstavnik lokalne skupnosti zaradi vloge občin v izobraževalnem sistemu, predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti zaradi posebnosti izobraževanja narodnih skupnosti, strokovnjaki, kot sta dr. Andrej Flogie in dr. Igor Pesek, pa med drugim zaradi področij digitalizacije in umetne inteligence," so navedli na ministrstvu.

Kakšne pedagoške izkušnje oziroma znanje pa ima Jože Možina in kakšen bo njegov doprinos strokovnemu svetu?

Kot pravijo na ministrstvu, je dr. Jože Možina po izobrazbi profesor zgodovine in diplomirani sociolog kulture, doktoriral pa je s področja zgodovine. "V strokovni svet je vključen zaradi svojega strokovnega in raziskovalnega dela na področju zgodovine ter poznavanja slovenske zgodovine in družbe. Gre za eno od strokovnih področij, ki jih je zaradi širine izhodišč reforme smiselno vključiti v razpravo," so pojasnili.

Noben član sveta ne prihaja s katere od pedagoških fakultet oziroma inštitutov.

Minister Rončević je sicer že ob napovedi šolske reforme dejal, da ne zaupa "pedagoškemu establišmentu po inštitutih, fakultetah, zavodih in na ministrstvu, ki je desetletja oblikoval in utrjeval ureditev, katere rezultate danes vsi poznamo" ter da "gre za zelo majhno skupino, nekaj deset ljudi, ki je obvladovala ključne vzvode sistema".

Kot so danes pojasnili na Rončevićevem ministrstvu, svet ni sestavljen po načelu institucionalnega zastopstva posameznih fakultet ali inštitutov, so pa med člani tudi strokovnjaki, ki se na univerzah neposredno ukvarjajo z izobraževanjem in didaktiko, med njimi dr. Andrej Flogie in dr. Igor Pesek s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki bosta lahko s svojim strokovnim in raziskovalnim delom prispevala tudi pri vprašanjih digitalizacije, inovativnih pedagoških pristopov in umetne inteligence v izobraževanju.

Kakšna bo vloga sveta?

Kot pojasnjuje ministrstvo, je cilj strokovnega sveta obravnavati izhodišča reforme, strokovne podlage in analize ter sodelovati pri oblikovanju strateških usmeritev in konkretnih ukrepov.

Svet bo obravnaval tudi ugotovitve strokovnih posvetov in predloge, pridobljene v širšem dialogu s strokovno in zainteresirano javnostjo. Rezultat procesa bodo konkretne usmeritve in predlogi ukrepov za nadaljnjo pripravo in izvedbo reforme.

"Članstvo v svetu pa ni edini način vključevanja stroke. V okviru reforme bodo potekali tudi strokovni posveti, v katere bo vključen širši krog strokovnjakov, praktikov in institucij glede na posamezno področje reforme," so še poudarili na ministrstvu, ki ga vodi Borut Rončević.