V župniji Beltinci so se odločili, da letošnjih birmancev pri zakramentu ne bodo spremljali botri. Razlog je, da bi morali biti botri duhovni skrbniki svojih birmancev, a se je njihova vloga v zadnjem času izrodila. Botri naj bi bili pogosto neprimeren zgled, na drugi strani pa birmanci od njih pričakujejo zgolj finančno oskrbo, ne duhovne. Prihodnje leto bo ukinitev botrov veljala za celo murskosoboško škofijo, birmo pa bodo prestavili v peti razred, saj so "otroška srca bolj dovzetna za prejem zakramenta".
Sveta birma je zakrament, ki ga najstniki, vključeni v Katoliško cerkev, običajno prejmejo v 8. ali 9. razredu. Birmanca ob tem dogodku spremlja boter, ki si ga birmanec izbere za duhovnega spremljevalca. V župniji Beltinci pa so se letos odločili, da to tradicijo prekinejo, je poročal portal Sobotainfo.
Razlog je, da botri nimajo več takšne vloge, kakršno naj bi imeli – to je, da vodijo mlade kristjane v krščansko življenje in jim nudijo oporo v veri. Številni botri naj ne bi bili dober zgled, saj ne živijo po krščanskih pravilih, na primer niso poročeni in živijo “na koruzi” ali so ločeni. Nekateri botri pa naj bi bili protestanti ali neverni.
Po drugi strani pa naj bi mladi od svojih botrov bolj kot duhovno pričakovali finančno oskrbo. Nekdaj je bilo tradicionalno darilo ob birmi ura, a pogosto so birmanci dobili veliko dražja darila, na primer celo motor. Nekateri mladi naj bi pri obiskovanju verouka vztrajali do birme samo zato, da bi dobili botrovo darilo. “Zdi se potrebno opozoriti na nevarnost enačenja botrstva z obilnim obdarovanjem,” piše na spletnih straneh župnij.
“Boter je predvsem duhovni spremljevalec krščenca ali birmanca. Gotovo je prav, da svojega varovanca kdaj tudi ‘pocrklja’ s kakšnimi darili. Vendar naj se pri tem pazi, da ne zapademo v pretiravanje, saj tako zakramente, ki so predvsem znamenja božjih darov, profaniziramo in krčimo zgolj na materialno,” svetujejo v župniških zapisih.
Prihodnje leto mlajši birmanci
Nova pravila je uvedel beltinški župnik Boris Kučko s podporo murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. Pri Slovenski škofovski konferenci so nas za odgovore napotili neposredno na murskosoboško škofijo.
Po njihovih navedbah botri pogosto ne vodijo novih kristjanov v krščansko življenje in jim niso v oporo v veri, izkazalo pa naj bi se celo, da nekateri botri sploh niso verni. Otroci v Beltincih bodo letos sami pristopili k birmovalcu, boter – če se bo birmanec zanj odločil – pa bo sedel v klopi. O spremembah so se duhovniki v škofiji veliko pogovarjali. Ker kandidati za birmanske botre pogosto ne izpolnjujejo pogojev za to vlogo, škofa skrbi, da to ogroža svetost zakramenta birme.
Prihodnje leto bodo birmanske botre ukinili v celotni murskosoboški škofiji ter uvedli še eno spremembo. Birmo bodo prestavili v peti razred, pravi škof Peter Štumpf, saj opažajo, da so takrat otroška srca bolj dovzetna za prejem zakramenta kot ob koncu osnovne šole. V času po birmi pa bodo mlade povabili k nadaljevanju obiskovanja verouka, ki ne bo več pod nevidno prisilo, da sicer ne bo smel k birmi, ampak bo to bolj iskreno. “Če se bo kdo vmes oddaljil, bo lahko vedno prišel nazaj,” podarja Štumpf.
Nekaj staršev beltinških birmancev je na družbenih omrežjih izrazilo razočaranje nad odločitvijo o ukinitvi botrov. V murskosoboški škofiji pa so poudarili, da nekateri starši razumejo in sprejemajo odločitev prepovedi botrov, ko se seznanijo z razlogi zanjo.
Število birm upada
Birma je zakrament podaritve Svetega Duha in vključitev v misijonsko Cerkev, je še zapisano na katoliških spletnih straneh. “Zakrament birme lahko prejme vsak kristjan, ki je sprejel Jezusa v svoje življenje in se trudi živeti osebno vero v Boga. S tem sprejema vero in krščansko življenje, ki jo je spoznal po navdihu Svetega Duha ter po posredovanju staršev in/ali krščanske skupnosti, za svojo.”
Po statističnih podatkih, zbranih v letnem poročilu Slovenske Katoliške cerkve, se je število birm med letoma 2011 in 2021 zmanjšalo za 14,5 odstotka s približno 10.300 na 8.800 letno. Zmanjševanje števila birm se med škofijami razlikuje. Najmanjši upad so zaznali v Nadškofiji Ljubljana (–3,2 %), najvišjega pa v murskosoboški (–23 %) in koprski škofiji (–26,3 %).
Še večji je upad, če pogledamo statistiko zadnjih 20 let. V zadnjih dveh desetletjih se je število birm v Sloveniji zmanjšalo za 48 odstotkov, kar je več kot v evropskem povprečju, ki je 35 odstotkov. Med evropskimi državami so najmanjši, 28-odstoten upad zabeležili na Hrvaškem.
Po podatkih slovenskih (nad)škofij iz istega poročila je bilo 31. decembra 2021 v Sloveniji 1.490.535 katoličanov, kar predstavlja 70,68-odstotni delež prebivalcev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje