Od začetka tedna v Kočevju bivajo člani mladinske ukrajinske reprezentance v gorskem kolesarstvu. V Sloveniji so želeli zaprositi za začasno zaščito, pa jim ta ne pripada, saj so Ukrajino zapustili januarja, torej pred začetkom vojne. Ker so ocenili, da bi pridobivanje sicer obstoječe mednarodne zaščite zanje imelo več slabosti kot prednosti, v Sloveniji bivajo le s turističnim vizumom, ki jim to omogoča za 90 dni. Pri nas je za začasno zaščito zaprosilo 8.013 beguncev iz Ukrajine, do petka pa je bil obravnavan (in odobren) le dober odstotek oddanih prošenj. Mednarodne zaščite v Sloveniji ni prejel še niti en ukrajinski begunec.
V ponedeljek zvečer so v Slovenijo prispeli člani mladinske ukrajinske reprezentance v gorskem kolesarstvu. Skupina Ukrajincev, med katerimi je enajst mladoletnih oseb in trije odrasli spremljevalci, je v Slovenijo prišla iz Turčije, kjer so bili od sredine januarja na športnih pripravah. Če bi bile razmere običajne, bi se do sedaj že vrnili v Ukrajino – ker je v njihovi domovini vojna, pa so bili primorani iskati novo zatočišče. Ukrajinska in slovenska kolesarska zveza sodelujeta že leta, zato je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) za pomoč zaprosila slovenske kolesarske klube.
“Veliko klubov se je odzvalo, eni s prevozi, eni s hrano, nam pa je uspelo, da smo jim ponudili streho nad glavo,” je za N1 pojasnil Janez Dejak iz Kolesarskega društva Melamin, ki se je ponudilo, da bo organiziralo bivanje mladih kolesarjev v Kočevju.
Člani reprezentance so v Sloveniji najprej želeli zaprositi za status začasne zaščite: gre za mehanizem, ki ga je Evropska unija (EU) letos prvič uvedla za takojšnjo zaščito beguncev iz Ukrajine, v Sloveniji pa ga za begunce iz Ukrajine omogočamo od 10. marca naprej. Postopek pridobivanja začasne zaščite je načeloma krajši od postopka pridobivanja mednarodne zaščite (torej statusa begunca ali subsidiarne zaščite). Trajal naj bi med enim in dvema mescema, medtem ko postopek pridobivanja ene izmed že uveljavljenih oblik mednarodne zaščite traja med štirimi in šestimi meseci, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). V praksi vemo, da postopek lahko traja tudi leta. Po drugi strani so upravne enote o vlogah za začasno zaščito (če so oddane vloge popolne) dolžne odločiti v roku enega meseca.
Ko oseba zaprosi za začasno zaščito, ima takoj pravico do bivanja in prehranjevanja v nastanitvenem centru, ko je osebi začasna zaščita odobrena, pa ji pripada tudi zdravstveno varstvo, možnost za izobraževanje in vključitev na trg dela. V primeru, da begunec biva v nastanitvenem centru in nima lastnih sredstev, lahko zaprosi za 120 evrov žepnine, tisti, ki bivajo pri zasebnikih in nimajo lastnih sredstev, pa lahko zaprosijo za največ 421 evrov denarne pomoči za preživetje. Z najemno pogodbo lahko uveljavljajo tudi povračilo za najemnino (prav tako do največ 421 evrov). Če osebe živijo pri sorodnikih, ki jim ne zaračunavajo najemnine, lahko zaprosijo tudi za kritje osnovnih bivanjskih stroškov.
Mladi Ukrajinci pa so kmalu ugotovili, da jim začasna zaščita ne pripada, saj so Ukrajino zapustili že januarja, torej pred začetkom vojne. “Kategorije oseb, ki so upravičene do začasne zaščite in katere niso, so točno določene. Eden od pogojev je, da je morala oseba biti v Ukrajini na dan 24. februarja in da je morala Ukrajino zapustiti zaradi vojne,” je za N1 pojasnila Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC). “Tisti, ki so Ukrajino zapustili prej, so sicer upravičeni do mednarodne zaščite, ki ima – ko jo pridobiš – bolj ali manj enak obseg pravic kot začasna zaščita. Gre le za drug postopek,” dodaja.
Direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj pravi, da so na uradu prejeli klic iz občine, ki se je aktivno vključila v zadevo. “Natančno smo jih informirali o vrstah pomoči, ki jih država nudi. Po mojih informacijah se še niso odločili, da bi zaprosili za mednarodno zaščito,” je povedala.
“Mednarodna zaščita ne pride v poštev”
“Mednarodna zaščita v našem primeru ne pride v poštev,” je pojasnil Dejak iz kolesarskega društva. “Ker je velik del skupine mladoleten, bi jih najverjetneje razselili po azilnih domovih, morali bi sprožiti tudi postopek pridobivanja zakonitega zastopnika, ki ga tukaj nimajo. Verjetno bi se veliko bolj zakompliciralo, oni pa so tukaj, da tekmujejo,” je dodal.
Kot problematično je omenil tudi okoliščino, da prosilci za mednarodno zaščito med čakanjem na odobritev njihove vloge (razen v določenih primerih, o katerih odloča pooblaščena uradna oseba) ne smejo zapuščati občine, v kateri imajo določen naslov začasnega prebivanja. Prosilci za začasno zaščito se lahko po drugi strani prosto gibajo po Sloveniji. Tudi to bi članom reprezentance sicer predstavljalo problem, saj jih čakajo tekmovanja v tujini.
“Ko smo izvedeli, da ne morejo pridobiti začasne zaščite, smo se najprej še precej vznemirjali, ker bi z njo dobili povrnjene stroške za nastanitev, pa tudi možnost šolanja. Na koncu je bila zanje kljub vsemu najugodnejša možnost turističnega vizuma, saj se z njim lahko prosto gibajo po Sloveniji in normalno tekmujejo po Evropi,” je pojasnil Dejak.
Razrešen le dober odstotek vlog za začasno zaščito
V Sloveniji je za začasno zaščito doslej zaprosilo 8.013 beguncev iz Ukrajine. Rešenih oziroma izdanih je bilo 88 vlog, zavrnjena ni bila nobena. To pomeni, da na razrešitev vloge čaka 7.925 beguncev iz Ukrajine oziroma 98,9 odstotkov tistih, ki so prošnjo za začasno zaščito oddali.
Namero za mednarodno zaščito v Sloveniji je doslej izrazilo 432 beguncev iz Ukrajine, formalno pa je zanjo zaprosilo 54 oseb. Nobena izmed formalno oddanih prošenj še ni bila odobrena, kar pomeni, da mednarodne zaščite v Sloveniji ni prejel še noben ukrajinski begunec.
Od 24. februarja, ko se je začela vojna v Ukrajini, se je na policiji registriralo 15.081 državljanov Ukrajine, do petka pa jih je bilo v Sloveniji prijavljenih 5.039. Dobrih 66 odstotkov Ukrajincev je tako le prečkalo meje Slovenije in se odpravilo naprej.
Za 90 dni, dokler jim ne poteče turistični vizum, bodo mladi kolesarji tako v Kočevju, kjer bivajo v občinskih stanovanjih. Kolesarsko društvo Melamin skupaj s KZS zanje zbira donacije, ki jih mladi Ukrajinci prejemajo kot žepnino, na tedenski ravni jih s hrano oskrbuje trgovina Spar, kočevska podjetja pa so se organizirala tako, da zanje priskrbijo prevoze na tekme. “V petek se je ena ekipa že odpravila v Italijo, ena na Hrvaško,” opiše Dejak. “Tukaj lahko normalno živijo in nasploh imajo zelo dobre pogoje za trening,” poudarja.
Kaj bodo, ko jim potečejo turistični vizumi, za zdaj še ne vedo. Kot je dejal Dejak, je vedno možnost odhoda v katero drugo državo. “Še bolj ugodneje pa bi bilo, če bi Slovenija zaradi tega podaljšala turistični vizum z 90 dni na 180 dni,” predlaga Dejak. “Če mladi športniki že ne morejo izkoristiti izjeme, bi bil to dober odgovor države.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje