Pred letom in pol je v Slavino v okolici Postojne prispela skupina 20 ukrajinskih sirot. Otroke so pričakali opremljeni prostori krajevne skupnosti in strokovna pomoč, v katero so jih v sodelovanju z ukrajinskimi spremljevalci vključili. Po odločitvi ukrajinskih oblasti pa bo morala skupina zapustiti Slovenijo in se kljub nadaljevanju vojne vrniti v Ukrajino. Koordinatorka projekta meni, da selitev za otroke ni dobra.
Otroci iz ukrajinske sirotišnice zapuščajo Slavino. Kot je pojasnila koordinatorica projekta Cvetka Kernel, so se tako odločile oblasti v Ukrajini. “Oskrbnica, ki je z njimi, je državna uslužbenka. Pravi, da drugače ne gre,” je dodala.
Skupina 20 otrok je z oskrbniki 3. maja 2022 v Slovenijo prišla iz Luganska, v katerem vojna divja z nezmanjšano intenzivnostjo. Kot je povedala Kernel, se skupina ne bo vrnila tja, ampak bo odšla v Zakarpatje na zahodu Ukrajine, kjer so jim humanitarne organizacije uredile prostore. Kdaj točno bo zapustila Slovenijo, ni znano. “Junija jih ne bo več tukaj, morda bodo odšli še prej,” je dejala Cvetka Kernel.
Do poteze ukrajinskih oblasti je kritična, saj meni, da selitev v nemirno okolje ni dobra za otroke. “Izgubili bodo zelo kakovosten program, ki se izvaja popoldne, in program, ki jim ga namenjajo v vrtcu. Ker so nekateri otroci v razvojni ambulanti, se z njimi še posebej strokovno dela. Vse to bo prekinjeno in otroci bodo ostali brez strokovne pomoči za psihofizični razvoj. Njihovih potencialov ne bodo več razvijali,” je orisala Kernel. Prepričana je, da bi bilo dobro, da bi otroke posvojile družine, kjer bi se strokovna pomoč nadaljevala.
Da ukrajinski otroci po letu in pol zapuščajo Slavino, so bili obveščeni tudi na uradu za oskrbo in integracijo migrantov. Kot so nam sporočili, so jih jeseni koordinatorica projekta, skrbnica otrok ter ukrajinsko veleposlaništvo obvestili, da so se za nekaj otrok našli posvojitelji v Ukrajini in bodo zato v kratkem Slovenijo zapustili. “Decembra nas je skrbnica otrok obvestila, da naj bi se skupaj z otroki vrnila v Ukrajino,” so na uradu zapisali v odgovoru.
Sledil je sestanek z ministrstvi in vsemi vpletenimi v projektu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Ukrajine. Tam so vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov znova seznanili z namero po vrnitvi otrok. “Na sestanku so bili predstavljeni argumenti, zakaj bi bilo dobro, da otroci še nekaj časa ostanejo v občini Postojna v taki obliki namestitve. Predstavniki Ukrajine naj bi sporočili svoje stališče glede vračanja. Odgovora še nismo prejeli,” so še zapisali na uradu.
Pristojni so, kot smo poročali, že ob prihodu skupine iz Ukrajine zatrjevali, da se bodo otroci po koncu vojne vrnili v domovino. “Preden smo šli v takšen koncept preselitve, sem morala podpisati garantno pismo, da bodo otroci po koncu vojne vrnjeni v Ukrajino, saj so ukrajinske oblasti prepovedale posvojitve,” je takrat povedala direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj.
Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo (CSD) Darja Kuzmanič Korva pa je ob prihodu ukrajinskih otrok dejala, da bo treba ob dolgotrajnejšem bivanju v Sloveniji model (sirotišnice) umestiti v prostor in integrirati. “Če bodo čez nekaj mesecev še tukaj in nič ne bo kazalo, da se bodo v kratkem lahko vrnili domov, bo treba iskati drugačne rešitve,” je povedala maja 2022.
Želje Kijeva, da se v domovino vrne čim več beguncev
V Ukrajini, ki se bliža drugi obletnici začetka vojne, se krepijo prizadevanja, da bi se ljudje, ki so pred nasiljem pobegnili v evropske države, vrnili v domovino. Bruseljski časnik Politico je tako poročal o pogovorih med ukrajinskimi uradniki in EU, s katerimi naj bi Kijev želel zagotoviti, da bi nova migracijska pravila za begunce iz Ukrajine spodbujala njihove vrnitve v domovino. Kmalu po začetku vojne je namreč EU sprejela splošno direktivo o začasni zaščiti za vse Ukrajince, pod njenim okriljem pa je v Unijo pribežalo 4,1 milijona ljudi. Veljavnost direktive se izteče marca 2025.
Pomenljiva je tudi nedavna izjava enega od svetovalcev predsednika Volodimirja Zelenskega. V intervjuju za švicarski časopis Tages Anzeiger je Sergej Leščenko dejal, da bi morale države gostiteljice prenehati podpirati ukrajinske begunce, da bi se ti lahko vrnili domov. Izjavo je kasneje za Politico pojasnjeval kot osebno mnenje in ne stališče predsednika. “Menim pa, da moje misli odražajo misli mnogih Ukrajincev, ki zdaj živijo v Ukrajini, pa tudi mnogih državnih uradnikov, ki jim je mar za gospodarsko stabilnost države,” je dejal Leščenko.
