Selitev ukrajinske sirotišnice v Slovenijo le začasna rešitev. Kaj pa potem?

Delite:
Foto: N1

Potem ko je v začetku tedna v Slovenijo prispelo 20 sirot iz ukrajinske sirotišnice, je na mestu vprašanje, ali obstaja razmislek o dolgoročnih rešitvah, v primeru, da se razmere v Ukrajini ne bodo umirile. Zaenkrat namreč ni razlogov za optimizem. Pristojni pravijo, da je selitev modela sirotišnice, ki ga slovenska zakonodaja ne pozna, le začasna rešitev. Kaj bi se z otroki lahko zgodilo potem? In zakaj posvojitve – kljub izjemnemu zanimanju – niso mogoče? Predsednica Skupnosti centrov za socialno delo je zaskrbljena tudi glede nadzora v novem centru, saj pravi, da zaradi nenavadnih potez ministrstev strokovni delavci tja sploh ne bodo imeli vstopa.

Pri preselitvi 20 otrok in njihovih spremljevalcev gre pravzaprav za preselitev (dela) ukrajinske sirotišnice v Slovenijo, čeprav slovenska zakonodaja tovrstnega modela ne pozna. Pristojni pravijo, da gre za začasno rešitev in da bodo otroci po koncu vojne v Ukrajini vrnjeni v svojo domovino. “Preden smo šli v takšen koncept preselitve, sem morala podpisati garantno pismo, da bodo otroci po koncu vojne vrnjeni v Ukrajino, saj so ukrajinske oblasti prepovedale posvojitve,” je povedala direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. “Če se bo pozneje izkazalo drugače (da vrnitev ni mogoča, op. a.), bomo to reševali takrat.”

Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo (CSD) Darja Kuzmanič Korva je ocenila, da je za otroke v tem trenutku takšen način oskrbe najboljši. “Gre za majhne otroke, navajene na red, ki so ga imeli v sirotišnici v Ukrajini. To, da ohranijo približno enak način življenja, je zanje zagotovo najmanj stresno,” je povedala Kuzmanič Korva. Šele ko se bodo počutili varno v svojem novem okolju, se lahko začne vključevanje, je dodala. Štrukelj je ob tem povedala, da otroci v vrtec in šolo zaenkrat še ne bodo vključeni, saj naj bi jim v prvi fazi želeli zagotoviti čas za privajanje na novo okolje.

CSD prejel navodilo ministrstev

V sredo so dom v Slavini obiskali strokovni delavci CSD, ki so imeli pripravljene odločbe za imenovanje skrbnikov za posebni primer. To naj bi po besedah Kuzmanič Korve postali strokovni delavci sami, ki naj bi otrokom čim prej uredili status začasne zaščite. V nadaljevanju naj bi sodišče imenovalo skrbnika. Po besedah Kuzmanič Korve mora CSD oziroma sodišče pred imenovanjem preveriti, ali kandidat za skrbništvo zagotovo dela v največjo korist otrok.

Stvari so se obrnile nekoliko drugače. Strokovni delavci CSD so namreč dobili navodilo ministrstev za pravosodje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj za skrbnico imenujejo predstojnico ukrajinske sirotišnice, ki je z otroki prišla v Slovenijo. “Z ministrstev so strokovni delavci prejeli sporočilo, da ima predstojnica vsa notarsko overjena dokazila, na podlagi katerih je lahko imenovana za skrbnico,” je povedala Kuzmanič Korva. Takšen način se ji zdi zelo nenavaden. “Sem zaskrbljena. Ti otroci so na območju naše države in morali bi vedeti, kaj se z njimi dogaja,” je poudarila. CSD pa zaradi takšne odločitve ministrstev vstopa v sirotišnico zdaj ne bo imel, čeprav so pričakovali, da bodo ohranili nadzor nad dogajanjem tam. “Zdaj bo res velika odgovornost na uradu (za oskrbo in integracijo migrantov, op. a.),” je še povedala sogovornica.

Če vrnitev ne bo mogoča, bo model potrebno integrirati

Vprašanje je tudi, kako bo v primeru, da se otroci v domovino ne bodo mogli vrniti v doglednem času. Rešitev selitve sirotišnice je namreč po navedbah pristojnih začasna. Kuzmanič Korva pravi, da bo v tem primeru potrebno “model (sirotišnice) umestiti v prostor in integrirati”. “Če bodo čez nekaj mesecev še tukaj in nič ne bo kazalo, da se bodo v kratkem lahko vrnili domov, bo potrebno iskati drugačne rešitve,” je povedala.

Kot je znano, bodo ukrajinski otroci, med katerimi so najmlajši dojenčki, najstarejši pa so stari sedem let, prebivali v posebej zanje preurejenih prostorih ljudske šole v vasi Slavina pri Postojni. Zaenkrat bodo zanje skrbeli samo njihovi spremljevalci iz Ukrajine, ki bodo sicer prebivali ločeno, bodo pa – enako kot je bilo to v Ukrajini – zagotavljali 24-urno varstvo in oskrbo. Štrukelj je pojasnila, da je to pač njihova služba. Zagotovila je tudi, da bo za varnost otrok poskrbljeno, saj bodo na vhodu v njihov novi dom ves čas prisotni varnostniki.

“V posvojitev bi lahko oddali sto otrok”

Pri zbiranju sredstev za ureditev prostorov v Slavini je sodelovala tudi Zveza prijateljev mladine Moste Polje. Tanja Petek je povedala, da se je takoj po objavi, da bo Slovenija sprejela sirote iz Ukrajine, vsul plaz prosilcev za posvojitev. Kot pravi, bi v tem času lahko oddali v posvojitev sto otrok. Znano je namreč, da so ti postopki v Sloveniji zelo dolgotrajni in da pari več let čakajo na posvojitev.

Foto : N1

Vendar pa posvojitve ukrajinskih sirot niso možne. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da Ukrajina ni podpisnica Haaške konvencije o posvojitvah, Slovenija pa s to državo tudi nima sklenjenega bilateralnega sporazuma o posvojitvah. Poleg tega uradnih postopkov posvojitev ni mogoče izvajati z državo, ki je v vojnem stanju. “V tovrstnih razmerah je v prvi vrsti najbolj pomembno, da se ustrezno poskrbi za varnost otrok, se jim nudi ustrezno namestitev, pomoč in oskrbo. Poleg tega so ukrajinske oblasti z odlokom prepovedale mednarodne posvojitve ukrajinskih otrok v času trajanja vojne,” so pojasnili na ministrstvu.

To je skladno tudi s politiko in priporočili Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), da otroci v kriznih situacijah niso in ne morejo biti na voljo za posvojitev, so še navedli. “Večina otrok beguncev namreč ni sirot in najprej potrebujejo primerno začasno oskrbo s ciljem ponovne združitve z njihovimi družinami. Stališče je tudi, da je za take otroke bolje, da ostanejo vsaj s svojimi sorodniki, kot da se jih popolnoma izloči iz sorodstvene mreže. Preden se razmišlja o možnosti posvojitve takega otroka, je nujno, da se najprej usmeri vse napore k temu, da se poišče otrokove starše oz. druge sorodnike. To pa je v kriznih situacijah nemogoče. Vsaka posvojitev otroka brez spremstva mora biti v otrokovo največjo korist, seveda ob upoštevanju nacionalnega in mednarodnega prava.”

V skladu s politiko UNHCR posvojitev otroka begunca ne sme biti izvedena, dokler:

obstajajo možnosti za ponovno združitev otroka z njegovo družino in sorodniki;

ne poteče določeno obdobje (običajno najmanj dve leti), v katerem so bili opravljeni vsi izvedljivi ukrepi za izsleditev staršev ali drugih preživelih družinskih članov;

če je to proti izraženi volji otroka ali starša;

oz. če se zdi v bližnji prihodnosti izvedljiva možnost prostovoljne vrnitve otroka v državo izvora, kjer bi bilo zagotovljeno, da bodo bolje poskrbeli za otrokove psihosocialne in kulturne potrebe, kot bi bilo to v državi sprejema otroka.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar