Analize po uhajanju kromovih par v zreškem Uniorju, ki je javnost obvestil šele tri tedne po dogodku, kažejo, da vendarle onesnaženja in vplivov na zdravje ljudi verjetno ni bilo. Tudi član uprave Uniorja Branko Bračko pa priznava, da tega v resnici ne more trditi nihče, saj so bile analize izvedene s časovnim zamikom. Kdo, kaj in kako je meril, kakšni so izsledki ter zakaj je Unior obiskal tudi kriminalist?
Tri mesece po tem, ko so v zreškem Uniorju zaznali uhajanje kromovih par zaradi napake na enoti za prezračevanje, se prah okrog okoljske nesreče še ni polegel. Zaradi dogodka in predvsem ukrepanja podjetja, ki je javnost obveščalo s tritedensko zamudo, je na zahtevo lokalne skupine Gibanja Svoboda včeraj potekala izredna seja občinskega sveta občine Zreče.
Član uprave Uniorja Branko Bračko je predstavil, kako so ukrepali po nesreči, Janja Turšič z Agencije RS za okolje (Arso), Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ) in Radmila Milačič z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan (IJS) pa predstavile izsledke različnih analiz, ki so pokazale, da na srečo vplivov na zdravje ljudi ni bilo.
Bračko iz Uniorja je med drugim razkril, da se je po dogodku v Uniorju oglasil tudi kriminalist. Prišel naj bi po uradni dolžnosti in zaslišal več zaposlenih. Na Policijski upravi Celje so za N1 potrdili, da so kriminalisti vodili predkazenski postopek na podlagi lastne zaznave suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Postopek so zaključili decembra lani. “O vseh ugotovitvah predkazenskega postopka smo obvestili pristojno državno tožilstvo v Celju,” so še zapisali.
Kaj je pokazala analiza krvi zaposlenih v Uniorju?
Najbolj natančno analizo, ki jo je naročilo podjetje Unior, je predstavila Milačič z IJS, ki se prav s kromom ukvarja že 37 let. “Po tem, ko smo o dogodku obvestili javnost in so se v javnost pojavili dvomi o vplivu dogodka na okolje in zdravje ljudi, so nam vsi rekli, da teh vplivov zaradi časovne oddaljenosti izpusta ni mogoče izmeriti. Ker smo vendarle želeli preveriti, ali obstaja način, da bi izmerili, ali so bili delavci in okoliški prebivalci izpostavljeni nevarnemu šestvalentnemu kromu, smo to vprašali Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut. Radmila Milačič z IJS je predlagala, da izmerimo prisotnost kroma v krvi,” nam je odločitev za analizo pojasnil Bračko iz Uniorja.
Preberite še: Vse, kar morate vedeti o nesreči v zreškem Uniorju
Milačič je predlagala in nato s sodelavcema Janezom Ščančarjem ter Katarino Marković tudi izvedla meritve kroma v krvi. Kot je pojasnila, krom poznamo v trivalentni in šestvalentni obliki, pri čemer je prva nenevarna, druga pa zelo nevarna, strupena rakotvorna in mutagena. Predvsem pa je pomembno, da šestvalentni krom prehaja celične membrane – prehod je hiter in buren ter povzroča poškodbe naše DNK- in se akumulira v rdečih krvničkah (eritrocitih), trivalentni pa ne. Izpostavljenost šestvalentemu kromu je na tak način mogoče pokazati v osmih do desetih tednih po dogodku.
Za odgovor na vprašanje, ali so bili delavci Uniorja izpostavljeni šestvalentnemu kromu, je tako ekipa z IJS analizirala vzorce krvi deveterice zaposlenih, ki so jih v zreški ambulanti vzeli 16. decembra, in preverila vsebnost kroma v eritrocitih. Med drugim so vzorčili kri treh delavcev, ki so po ugotovljeni okvari odšli na streho in jo odpravljali. Takrat so bili okoli 10 minut dejansko v neposredni bližini mesta, kjer so kromove pare uhajale v zrak. Ostalih šest vzorcev so predstavljali delavci v Uniorju iz oddelka galvane, kjer se uporabljajo kromove zmesi, ter tudi z drugih oddelkov.
Rezultati so pokazali, da so vrednosti precej podobne: med 1,64 in 2,91 nanograma na mikroliter. Po besedah Milačič bi bile skrb vzbujajoče vrednosti nad 20. Na IJS so pregledali tudi več študij in poiskali primerjalne podatke o koncentraciji kroma v eritrocitih pri delavcih v galvanskih obratih. Ti so pokazali, da imajo Uniorjevi delavci primerjalno nižjo vsebnost kroma v krvi. (Mediana kroma v eritrocitih delavcev v galvanskih obratih v državah Evropske unije je 4,34 nanograma na mikroliter.) “Za občutek, kako so te koncentracije velike in kaj pomeni nanogram na mililiter: to je enako kot ena sekunda v 32 letih,” je ponazorila Milačič.
Rezultati analize IJS:
“To ni čiračara, ampak kemija”
Omenjena analiza torej ni pokazala, kakšne povečane vrednosti kroma v krvi. Milačič je poudarila tudi, da trije delavci, ki so bili najdlje in najbližje izvoru izpusta, niso poročali o draženju v nosu, draženju dihalnih poti ali jedkem občutku na koži, kar so sicer značilni znaki izpostavljenosti šestvalentnemu kromu. Tudi drugi ljudje, ki so bili v času dogodka v bližini Uniorja, niso poročali o kakršnih koli občutkih draženja.
Janja Turšič z Arsa je delila izsledke analize vzorcev zemljine, ki so bili vzeti na različnih točkah okrog tovarne, med drugim na bližnjem mivkastem igrišču za odbojko. Na vseh točkah so bile koncentracije kroma izredno majhne, je dejala.
Milačič je ob tem pojasnila, da se je šestvalentni krom ob izrednem dogodku v Uniorju reduciral oziroma pretvoril v trivalentnega ob stiku z listjem, travo, vejami in debli dreves. Kako hitra je ta redukcija, je Milačič na občinski seji ponazorila kar z eksperimentom. Vzela je dve večji epruveti, v eni je bil šestvalenti krom, v drugi pa vitamin C. “Ko dodam rahlo kapljico vitamina C, se krom iz rumene barve spremeni v modrikasto, tako hitra je redukcija,” je povedala.
Kako je to videti, si poglejte v spodnjem videu.
Po oceni stroke je šestvalentni krom prekril asfaltne površine in strehe okrog tovarne, nato pa so ga meteorne vode (tisti dan je deževalo) sprale v vodotoke, tam se je razredčil in vezal na delce. V rečnem sedimentu se je razgradil na trivalentni krom. Poškodbe na avtomobilih pa so nastale, ker se je krom ob stiku z dežnimi kapljicami pretvoril v šibko kislino (primerljive moči kot ocetna kislina), ki je rahlo poškodovala lak na avtomobilu.
Milačič je poudarila, da so bile koncentracije šestvalentnega kroma zaradi učinka redčenja, ko se je razširil naokoli, celo nižje v primerjavi s koncentracijami kroma, ki je naravno prisoten v tleh in rastlinah, ker se je zreduciral, pa je bila nevarnost za okolico zanemarljiva.
Nina Pirnat z NIJZ pa je povedala, da je inštitut po tem, ko je iz medijev izvedel za dogodek, Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Splošno bolnišnico Celje in toksikološki oddelek UKC Ljubljana pozval k pregledu zapisov o težavah, zaradi katerih so bolniki prihajali k njim v času po dogodku. A poročila zdravstvenih institucij ne vsebujejo primerov izpostavljenosti, je dejala. Pirnat je opozorila tudi na neprimernost komuniciranja Uniorja.
Na seji je bil tudi direktor ZD Slovenske Konjice Dejan Vrhovšek, ki pa je – kot že novembra za N1 – opozoril, da se je nesreča zgodila v sezoni prehladnih obolenj in da bi lahko občani omenjene simptome pripisali prehladu ali okužbi s koronavirusom in ne morebitni izpostavljenosti kromovemu trioksidu.
Pogostejši monitoring
“Na osnovi znanih podatkov in poznavanja kemije kroma lahko zaključimo, da je bila izpostavljenost prebivalcev Zreč na srečo majhna in ni vplivala na njihovo zdravstveno stanje,” je dejala Milačič in dodala, da se je šestvalentni krom v okolju že zreduciral in ne predstavlja nadaljnjih nevarnosti za zdravje ljudi, živali in za okolje. Poudarila pa je, da je nujno zagotoviti pogoje, da do podobnih nesreč v prihodnje ne bo več prihajalo.
Bračko iz Uniorja je zatrdil, da so v podjetju po dogodku spremenili protokole, kar naj bi preprečilo ponovitev dogodka. Na izpust so dodatno namestili tako imenovano kapo in posebno ohišje, da pare ne morejo prehajati direktno v ozračje, izpust pa prebarvali v belo barvo, da bodo lažje opazili morebitne spremembe.
Na odvodno cev so namestili merilec pretoka zraka. Če je pretok prevelik (kot se to je zgodilo 26. oktobra), senzor to zazna in napravo izklopi, če je prenizek in bi bili tako ogroženi zaposleni v galvani, pa se oglasi alarm. V podjetje so namestili bele plošče v velikosti kvadratnega metra, na katerih bi se ob ponovnem uhajanju par pojavili podobni madeži, kot so se pred tremi meseci na avtomobilih. Nabavili so še pokrivne kroglice za galvanska korita tako pa zmanjšali izparevanje par in posledično izpuste v okolje.
Opozicijski svetniki so imeli vrsto vprašanj za Bračka iz Uniorja ter predstavnice strokovnih institucij. Med drugim jih je zanimalo, ali obstaja možnost, da so kromove pare uhajale že od avgusta, ko so napravo v podjetju zamenjali. Bračko je priznal, da tega ne more ne potrditi, ne zanikati. “A ocenjujemo, da bi to opazili, tako kot smo madeže opazili 26. oktobra,” je dodal. Tudi Milačič je temu pritrdila: Če bi kromove pare res uhajale od avgusta, bi se to gotovo poznalo tudi na mivki, ki je bila analizirana in nima velike kapacitete, da krom reducira.”
Opozicijski svetniki so predlagali, da bi občinski svet s sklepom podjetju naložil temeljito analizo izpustov, a so jih nato prisotne strokovnjakinje prepričale, da zaradi časovnega zamika med dogodkom in jemanjem vzorcev to ni mogoče. Na koncu je občina podjetju naložila, da mora vsake pol leta izvesti monitoring emisij in o rezultatih poročati občinskemu svetu ter javnosti. Poleg tega si mora Unior prizadevati, da čim prej najde alternativo za uporabo kroma v procesu galvanizacije.
Ko smo že poročali, je posebna komisija okoljskega inšpektorata ugotovila, da kranjski inšpektor s tem, ko ni šel v Zreče, ni upošteval zakona, pristojni pa da se bodo na podlagi ugotovitev komisije odločili o ustreznih delovno pravnih postopkih. A kot so danes na inšpektoratu potrdili za N1, posebni ukrepi zoper inšpektorja niso bili izrečeni. Medtem je vlada že razrešila vodjo inšpektorata Franca Rančigaja, vodenje pa zaupala v. d. glavnega inšpektorja Martini Gašperlin.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje