Predsednik ustavnega sodišča: Tudi v Sloveniji smo imeli letos poskus vplivanja na volitve

V nagovoru na Brdu pri Kranju je predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin dejal, da v svetu, tudi v Evropi, prihaja do procesa razgradnje demokracije.

"Izvršilne oblasti v nekaterih evropskih državah omejujejo svobodo medijev, politično konkurenco, spreminjajo zakonodajo z namenom utrditve oblasti in omejujejo neodvisnost sodstva. Demokratične ureditve v teh državah se postopoma, korak za korakom, spreminjajo v avtokratske," je opozoril.

Živimo pa tudi v času, ko obveščevalne službe vplivajo na rezultate volitev. "Pri tem nimam v mislih le najbolj razvpitih primerov, kot sta na primer Brexit ali pa ameriške predsedniške volitve leta 2016. Letos smo bili podobnim poskusom vplivanja na rezultate volitev priče v Sloveniji," je opozoril.

Po Čeferinovem mnenju se moramo zato zavedati, da na področju varstva človekovih pravic ni nič, kar je bilo v preteklosti pridobljeno, tudi zagotovljeno. Zato je pomembno, da ob vsakem poskusu razgradnje imunskega sistema demokratične družbe ubranimo institucije, ki jo varujejo, kot so sodišča, državno odvetništvo, je nanizal.

Avtonomija državnega odvetništva

Čeferin je dejal tudi, da so se mu ob prebiranju določb zakona o državnem odvetništvu izpostavila številna vprašanja, predvsem glede samostojnosti državnih odvetnikov pri opravljanju njihovega dela. Kot je izpostavil, je državno odvetništvo po zakonu samostojen in avtonomen organ, a hkrati morajo državni odvetniki pri opravljanju najpomembnejših procesnih dejanj slediti navodilom države. Iz teh določb zakona lahko razberemo, da je zakonodajalec želel državno odvetništvo podrediti vladi, je opozoril.

Drugo protislovje glede položaja državnega odvetništva predsednik ustavnega sodišča prepoznava v zakonski določbi, po kateri morajo državni odvetniki pri svojem delu ravnati tako, da ščitijo pravice in interese Republike Slovenije in s tem krepijo delovanje pravne države. Ta zakonska določba temelji na predpostavki, da varovanje pravic in interesov države avtomatično pomeni tudi krepitev pravne države, vendar pa v zakonu ni objektivno opredeljeno, kaj je v vsakem posamičnem primeru interes države.

"Tako niti zakon o državnem odvetništvu niti noben drug predpis ne vsebuje varovalk, ki bi preprečevale, da vsakokratna vlada ne bi državnega interesa opredelila arbitrarno, pristransko, po političnih kriterijih, ki pač koristijo vsakokratni politični oblasti in ki ne prispevajo k varstvu pravne države," je opozoril.

Sedaj veljavna zakonska ureditev po Čeferinovi oceni vsaj teoretično torej omogoča položaje, v katerih bi morali državni odvetniki z vlaganjem pravnih sredstev pomagati vladi tudi pri zlorabi prava za dosego njenih političnih ciljev, ki nimajo nobene zveze s krepitvijo pravne države.

Čeferin verjame, da so takšni primeri redki ali pa jih morda ni, a opozarja, da morajo biti zakonske določbe dovolj jasne, da preprečijo tudi takšne teoretične situacije. Spomnil je, da so se s podobno težavo na državnem odvetništvu srečevali v času epidemije covida-19, ko je tedanja vlada zahtevala, da odvetništvo vlaga tožbe za izterjavo stroškov varovanja prireditev zoper osebe, ki so v nasprotju z vladnimi odloki uresničevale svoje ustavne pravice oziroma svoji ustavni pravici do zborovanja in svobode izražanja.

"Vsak pravni sistem se mora soočiti z izzivom njegove zlorabe"

Možnost učinkovitega uveljavljanja in varstva pravic je eden od ključnih dosežkov sodobne države, je v nagovoru izpostavila ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Kokalj. Toda vsak pravni sistem se mora soočiti tudi z izzivom njegove zlorabe, kadar se postopki uporabljajo za zavlačevanje, izčrpavanje nasprotne strani ali spodkopavanja zaupanja v institucij, je dodala.

"Takrat ne govorimo več zgolj o procesnih vprašanji, temveč o širšem družbenem problemu, ki vpliva na učinkovitost pravosodja, pravno varnost ali zaupanje ljudi v državo," je izpostavila.