Menu Item
V prvem tednu avgusta so v Sloveniji izmerili rekordno količino dežja na številnih mestih, od Idrije do severa Štajerske, pa tudi nove rekordne pretoke rek.
Zaradi katastrofalnih poplav, ki so zajele državo, so bili v prvih dneh avgusta doseženi novi rekordni pretoki rek in količine padavin. Na posameznih vodomernih postajah so bili prejšnji rekordni pretoki rek preseženi tudi za od 30 do 40 odstotkov.
Po prvih ocenah republiške agencije za okolje (Arso) so bili v času od 3. avgusta zvečer do 7. avgusta zjutraj preseženi rekordni pretoki na približno 25 vodomernih postajah po državi. Med njimi so številne postaje na rekah s povirjem na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp in Škofjeloškega hribovja ter na Muri in Savi v srednjem toku.
“Prejšnji rekordni pretoki so bili preseženi povečini za 5 do 20 odstotkov, na posameznih vodomernih postajah pa tudi za 30 do 40 odstotkov,” so izpostavili na Arsu. V času poplav so sicer zaznali številne poškodbe vodomernih postaj in krajše ali daljše izpade njihovega delovanja, zato poplavni valovi na posameznih vodomernih postajah niso bili zabeleženi v celoti, so opozorili.
Na območju Kamniško-Savinjskih Alp so bili doseženi rekordni pretoki rek Meže, Suhodolnice, Savinje, Lučnice, Drete, Kamniške Bistrice, Nevljice in Pšate, na območju Škofjeloškega hribovja pa pretoki Poljanske Sore in Sore.
Na številnih merilih mestih v pasu od območja Idrije prek Gorenjske do Koroške in severa Štajerske pa so izmerili rekordno višino padavin za časovne intervale od šest ur do nekaj dni.
Na samodejni merilni postaji Letališče Jožeta Pučnika so v noči iz tretjega na četrtega avgusta izmerili 160 milimetrov v šestih in 199 milimetrov dežja v 12 urah. Prejšnji rekord ob povodnji septembra 2007 je bil 120 milimetrov dežja v šestih in 176 milimetrov dežja v dvanajstih urah.
Dnevna vsota padavin med 3. in 4. avgustom letos je znašala 201, dvodnevna 258 in tridnevna 277 milimetrov dežja. Pred 16 leti je bil rekord 180 milimetrov dežja v enem in 190 milimetrov dežja v dveh dneh.
Še več padavin so izmerili na merilnem mestu v Suhi pri Škofji Loki, in sicer 185 milimetrov v šestih urah in 212 milimetrov v dvanajstih urah oziroma 213 milimetrov dežja v enem dnevu. 18. septembra 2007 so v šestih urah izmerili 121 milimetrov padavin, za daljše časovne intervala pa podatkov na Arsu nimajo.
Na Pasji ravni so v času izmerili 185 milimetrov dežja v šestih urah, 217 v 12 urah, 222 v enem dnevu, 293 v dveh in 316 milimetrov v treh dneh. Na tem merilnem mestu od leta 2015 v enem dnevu niso namerili več kot 135 milimetrov padavin, “podobna količina dežja kot letos pa je verjetno nazadnje padla ob katastrofalnih poplavah leta 1926, ko so v bližnjem Topolu pri Medvodah izmerili kar 201 milimetrov v sedmih urah,” navaja Arso.
Podatki Arsa s štajerskega in koroškega konca so zaradi izpada internetne povezave precej nepopolni. V Zavodnjah nad Velenjem v šestih urah izmerili 115 milimetrov, v 12 urah 166, v enem dnevu 171, v dveh 226 in v treh dneh 264 milimetrov dežja.
V Lučah in Logarski Dolini so pred izpadom povezave izmerili do 99 oziroma 87 milimetrov dežja v šestih urah, a ga je gotovo padlo še precej več, so izpostavili na Arsu. Na Ravnah na Koroškem, kjer so bili nalivi manj izraziti, so izmerili 127 milimetrov v enem dnevu in 185 milimetrov dežja v dveh dneh. To je še vedno mnogo več od prejšnjih rekordnih vrednosti, ki so znašale 96 milimetrov za en dan oktobra 1980 in 116 milimetrov za dva dni v septembru 2007.
Na Arsu poudarjajo, da je vremenska situacija nad srednjo Evropo in Sredozemskim morjem, ki smo ji bili priča v sredini poletja, bolj značilna za jesenska deževja, jih pa ne preseneča ogromna količina padavin, izmerjena na posameznih merilih mestih med 3. in 4. avgustom.
Rekordne padavine in katastrofalne vodne ujme, ki so prizadele državo, na Arsu pripisujejo nesrečnemu spletu “za avgust nenavadne in dlje časa vztrajajoče vremenske situacije nad Evropo in dolgotrajnega proženja neviht na skoraj istem mestu na alpsko-dinarski pregradi”. “Posledice so bile še nekoliko večje tudi zaradi predhodne velike namočenosti tal,” so dodali na Arsu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!