V iniciativi Glas ljudstva so kritični do usmeritev ministrstva za zdravje za leti 2024 in 2025, ki da ne naslavljajo ključnih problemov v zdravstvu – pacientov brez izbranega zdravnika, dolgih čakalnih vrst in privatizacije. Za reševanje teh problemov so pripravili novelo interventnega zakona in v državni zbor (DZ) vložili pobudo za vložitev predloga zakona.
Ob tem predstavnik iniciative Jaša Jenull pričakuje, da bodo predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki so ga pripravili, preučile koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica, pa tudi člani odbora DZ za zdravstvo. Če bi se za vložitev zakona odločili poslanci koalicije, jim zakon z veseljem prepuščajo v nadaljnjo obravnavo in dopolnitve, sicer bodo zbirali podpise, je povedal v izjavi za medije.
Cilji predloga zakona so po njegovih besedah vsakemu prebivalcu Slovenije zagotoviti dostop do osebnega zdravnika oziroma pediatra ter ginekologa, skrajšati čakalne dobe na prve preglede in vse druge nedopustno dolge čakalne dobe ter zaustaviti “načrtno rušenje javnega zdravstvenega sistema”. Ob tem je opozoril, da je v Sloveniji brez osebnega zdravnika že okrog 150.000 ljudi, ob tem pa na prvi pregled za različne zdravstvene storitve avgusta nedopustno dolgo čakalo več kot 77.000 pacientov.
Za reševanje naštetih problemov predlog zakona predvideva dvig meje, nad katero lahko družinski zdravniki odklanjajo opredeljevanje dodatnih pacientov, za 10 odstotkov, je pojasnil predstavnik iniciative Dušan Keber. Ob tem bi ekipa ambulante družinske medicine za vsakega dodatnega opredeljenega pacienta mesečno prejela 15 evrov bruto. Družinske zdravnike bi administrativno razbremenili z uvedbo možnosti, da lahko napotnice za specialistične preglede izdajajo tudi napotni specialisti. Začasno zadržanost od dela iz razlogov, povezanih z nosečnostjo, porodom in reproduktivnim zdravjem, pa bi po predlogu lahko odobrili tudi ginekologi v primarnem zdravstvenem varstvu.
Glede čakalnih dob je Keber opozoril, da ne obstajajo normativi, ki bi določali, koliko naj zdravnik stori v rednem delovnem času. Zato v zakonu predlagajo enostaven način, kako bi ministrstvo za zdravje sprejelo začasne nacionalne normative za delo zdravnikov na sekundarni ravni, je poudaril. Normative bi, tako Keber, pripravili zdravstveni zavodi, in sicer na podlagi ur zdravnikove prisotnosti in opravljenih storitev. Prav tako bi morala vsaka ustanova v roku dveh mesecev pripraviti akcijski načrt za skrajševanje čakalnih dob.
Ob tem predlagajo še, da vsa vodstva javnih zdravstvenih ustanov prekličejo dovoljenje svojim zdravnikom za delo pri zasebnikih in jim ga vrnejo pod pogojem, če zdravnik ne odkloni sodelovanja v akcijskem načrtu. Keber je komentiral tudi nedavno pripravljene usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, ki med drugim predvidevajo uvajanje plačevanja po kakovosti, povečanje ekip ambulant družinske medicine, ob tem pa spremembo glavarinskih količnikov, pa tudi ukinitev stopnje nujnosti napotnic zelo hitro.
Nobeden od v usmeritvah ministrstva predvidenih ukrepov po oceni Kebra ne naslavlja ključnih problemov v zdravstvu – pacientov brez izbranega zdravnika, dolgih čakalnih vrst in privatizacije. “Če sem dobronameren, lahko rečem, da ta skupek predlogov na 14 straneh pravzaprav pomeni neke predloge, ki utegnejo nekaj izboljšati. Ampak kljub vsemu me to spominja na skupek rednih letnih načrtov zdravstvenih ustanov za prihodnje leto in to v sistemu, ki teče kot namazan, kot da krize ni,” je bil kritičen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje