Danes so v Ljubljani odkrili obeležje Kranjski hranilnici, prvi denarni ustanovi na Slovenskem, ki je bila ustanovljena pred 202 leti in le leto dni za dunajsko hranilnico. Kot je ob dogodku izpostavil zgodovinar Žarko Lazarević, je Kranjska hranilnica prehitevala čas. Omenjena denarna ustanova je močno zaznamovala slovenski prostor in gospodarstvo - z njeno pomočjo so zgradili klasicistično stavbo, kjer je odslej obeležje, pa tudi šolo na Vegovi ulici, bolnišnice in vodovode ter gledališče Drama.
Pred stavbo v Ljubljani, ki tvori severni del parlamentarnega poslopja in ki jo je leta 1880 zgradila Kranjska hranilnica, so danes odkrili obeležje tej prvi denarni ustanovi na Slovenskem. Današnji slavnostni govorci so izpostavili pomembnost takratnega in današnjega sodelovanja finančnega sektorja in kulture.
Letos minevata 202 leti od ustanovitve Kranjske hranilnice. Ta je zaživela leto dni za dunajsko hranilnico. V 125 letih delovanja, in sicer do likvidacije ob koncu druge svetovne vojne, je močno zaznamovala slovenski prostor in gospodarstvo. Z njeno pomočjo so zgradili klasicistično stavbo, kjer je odslej obeležje, pa tudi šolo na Vegovi ulici, bolnišnice in vodovode ter gledališče Drama.
Ustanova, ki je prehitevala čas
Zgodovinar Žarko Lazarević je na današnji slovesnosti poudaril, da je bila Kranjska hranilnica ustanova, ki je prehitevala čas. “Prehitevala je potrebe in način takratnega razmišljanja,” je dejal. Skrbela je za posojila ljudem, jih učila pomena varčevanja in skrbela za prenos znanja. Na prihodnost je gledala bistveno širše kot večina ostalih, je naštel.
Njen pomen za kulturo je izpostavila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je spomnila, da je ta denarna ustanova med drugo svetovno vojno nudila nepovratne kredite mnogim slovenskim umetnikom in kulturnikom. “Brez sodelovanja bančništva in kulture ne moremo iti naprej,” je dejala.
Vrečko je poudarila pomembnost zgodovinskega korporativnega zbirateljstva in spomnila na to vlogo podjetij v državni lasti, med njimi tudi NLB, katere korenine izhajajo tudi iz Kranjske hranilnice. NLB to vlogo ohranja tudi danes in sama si želi, da bi več podjetij v Sloveniji sledilo zgledu NLB. “Pomembno je, da banke ohranjajo vlogo notranjih javnih prostorov in jih bogatijo z umetnostjo in kulturo,” je dejala.
“Ni suverenega naroda brez lastne kulturne identitete in finančne hrbtenice,” je poudaril prvi mož NLB Blaž Brodnjak. Spomnil je na Muzej bančništva Slovenije, ki je nastal pod okriljem NLB in ki predstavlja bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes, ter napovedal nova mecenstva za ohranjanje kulturne dediščine in podporo umetnosti.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da današnji dogodek sodi v sklop številnih, s katerimi se spominjamo nastanka naše države. Poudarila je pomen zaupanja in integritete, na podlagi katerih je delovala prva bančna ustanova na Slovenskem. “Zaupanje in integriteto Kranjske hranilnice imamo lahko za zgled in za nekaj, za kar si je vredno prizadevati tudi danes,” je dejala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje