V Mariboru so na zaprti vaji preverili pripravljenost in usposobljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč za ukrepanje v primeru množične letalske nesreče. "Več stvari gre lahko narobe," je po vaji poudarila dr. med. Barbara Furman z Urgentnega centra UKC Maribor.
Na območju Letalskega centra Maribor, Letališča Edvarda Rusjana Maribor in Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so med 9. in 12. uro izvedli obsežno regijsko vajo preverjanja pripravljenosti za ukrepanje ob nesreči zrakoplova. V tem času je bil na tem območju povečan promet reševalnih služb in vozil na nujni vožnji.
Kot so že pred začetkom vaje poudarili na upravi za zaščito in reševanje, je bila vaja zaprtega tipa in namenjena zgolj strokovni javnosti. Njen namen je bil preizkusiti in izpopolniti organiziranost, pripravljenost in usposobljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč za ukrepanje ob letalski nesreči.
Izvedena je bila na podlagi predpostavke, da je potniško letalo med pristajanjem na mariborskem letališču zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze. Nesreča se je po začrtanem scenariju zgodila pri pristajanju letala iz smeri Kidričevo-Maribor v smeri vzletno-pristajalne steze 32, ob pristanku pa je prišlo do poškodbe na glavnem podvozju in požara pod levim krilom.
Danes je na letališču Edvarda Rusjana Maribor potekala vaja letalska nesreča ob predpostavki, da je potniško letalo ob pristajanju zdrsnilo in prišlo je do poškodbe podvozja in požara. Na njem je bil tudi tovor z jedko snovjo. Na letalu je bilo 46 oseb vključno s posadko. pic.twitter.com/0nTHybMj3b
— Uprava RS za zaščito in reševanje (@URS_ZR) March 18, 2023
Ob nesreči je v letalu 40 potnikov in šest članov posadke, v tovornem delu letala pa jedka snov.
Poleg več enot uprave za zaščito in reševanje so na vaji sodelovali tudi štabi civilne zaščite, gasilci, policisti, mariborski dispečerski center zdravstva, UKC Maribor, služba nujne medicinske pomoči mariborskega zdravstvenega doma, Kontrola zračnega prometa Slovenije, pripadniki Rdečega križa in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Cilji vaje so bili preveriti učinkovitost in usklajenost rešitev v regijskem načrtu zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova na vseh ravneh načrtovanja, predvsem v delih, ki se nanašajo na koncept odziva, vodenje, izvajanje ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Prisotni so med drugim vadili reševanje ponesrečencev iz letala, sprejem in oskrbo večjega števila poškodovanih v UKC Maribor ter usposobljenost za usklajeno nudenje psihološke in psihosocialne pomoči udeleženim v nesreči.
“Imamo ozka grla”
Kot je po opravljeni vaji dejala dr. med. Barbara Furman z Urgentnega centra UKC Maribor, so znotraj bolnišnice po prejetem klicu o množični nesreči takoj oblikovali bolnišnično poveljniško skupino, ki je sestavila vse potrebne skupine znotraj bolnišnice – od kirurgov, anesteziologov, do urgentnih zdravnikov … Pri tem so sledili vnaprej pripravljenim protokolom.
Dodala je, da v primerih tovrstnih nesreč lahko pričakujejo več težav. “Imamo ozka grla – to so ponavadi enote intenzivne terapije, pričakujemo lahko pomanjkanje postelj, ventilatorjev, osebja, ki je strokovno usposobljeno za obravnavo najhuje poškodovanih, tudi težave v smislu pridruženih kemijskih nesreč. Več stvari gre lahko narobe,” je poudarila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!