Neurja včasih povzročajo tudi okvare na električnem omrežju in izpad oskrbe z elektriko – v noči s srede na četrtek je tako na primer samo na območju Elektra Maribor za kratek čas brez elektrike ostalo 50 tisoč odjemalcev. Da je vreme vse bolj pomemben dejavnik kakovosti oskrbe z električno energijo, v razvojnem načrtu ugotavlja tudi Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo), ki kot eno ključnih rešitev navaja vkop kablov. Pod zemljo je približno polovica našega omrežja.
Včeraj zgodaj zjutraj je zaradi neurja na distribucijskem območju Elektra Maribor brez elektrike ostalo 50 tisoč odjemalcev. S hitrim posredovanjem vzdrževalcev so sicer že do 9. ure to številko zmanjšali na 32 tisoč, ob 17.30 pa je bilo brez elektrike še 4.600 odjemalcev.
Dokončna sanacija bo ponekod trajala vsaj mesec dni, prek spletne strani sporoča Elektro Maribor, ki ugotavlja, da je porušeno večje število drogov, tudi betonskih.
Ujme distributerjem povzročijo veliko škode na infrastrukturi. Vpliv vremena na omrežje je tako omenjen tudi v razvojnem načrtu Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (Sodo) za obdobje do leta 2032, ki ukrepe za zmanjšanje tega vpliva vidi kot eno ključnih nalog.
“Kakovost oskrbe je v zadnjih letih čedalje bolj odvisna od vremenskih vplivov, zato je ena od ključnih nalog zmanjšati občutljivost distribucijskega omrežja na vremenske pojave z večjo kabelsko izvedbo omrežja, menjavo zastarele opreme in upravljanjem omrežja na sodoben način,” piše v načrtu.
Pod zemljo polovico omrežja
Načrt kot rešitev, ki najučinkoviteje zmanjša ranljivost omrežja, s tem pa pogostost izpadov in škodo na omrežju, omenja gradnjo podzemnih vodov. Ta je smiselna predvsem za nizko- in srednjenapetostno omrežje, omejitve pa so geografski dejavniki (na primer plazovit teren), prav tako ukrep terja velike finančne investicije.
Konca leta 2021 je bilo pod zemljo 53 odstotkov nizko- in srednjenapetostnega omrežja. Do leta 2032 želi Sodo delež podzemnih vodov povečati na 71 odstotkov.
Približno tolikšen je bil takrat tudi delež v uvodoma omenjenem Elektru Maribor, ki se je do konca lanskega leta po podatkih na spletni strani povečal na dobrih 55 odstotkov. Deleži podzemnih vodov se sicer po distributerjih precej razlikujejo: tako imajo pod zemljo od 25 do 70 odstotkov srednjenapetostnega ter od 39 do 87 odstotkov nizkonapetostnega omrežja.
Rast deleža podzemnih vodov
(zelena barva kaže rast deleža podzemnih vodov na srednje- in nizkonapetostnem omrežju ter projekcije do leta 2032)
Sodo v okviru ukrepov za povečanje odpornosti omrežja med drugim napoveduje še opredelitev geografskih območij, kjer so pogostejši izredni vremenski dogodki. To bi potem upoštevali pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje vplivov, pri novogradnjah in rekonstrukcijah pa bi se problematičnim območjem poskušali izogniti.
Ker je pogost razlog za poškodbo omrežja padlo drevo, je ena od možnih rešitev še širitev koridorja poseka drevja okrog daljnovodov. A medtem ko je pri visokonapetostnem omrežju dovolj širok koridor (20 do 30 metrov) predviden že pri projektiranju, pri srednje- in nizkonapetostnem omrežju ni tako. Naknadna širitev koridorja pa, kot piše v razvojnem načrtu, “predstavlja občutno povečanje stroškov vzdrževanja in problematiko urejanja razmerij z lastniki na teh zemljiščih ter upravljavci gozdov”.
Druge rešitve so zanke na omrežju, ki omogočajo rezervno napajanje porabnikov ob trajnih okvarah, avtomatizacija in daljinsko upravljanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje