Največje jezero na Goričkem cveti zaradi potencialno nevarnih cianobakterij, zato je tamkajšnja ribiška družina do nadaljnjega prepovedala ribolov. Nekaj rib je poginilo, a njihova populacija bistveno ni upadla.
Onesnaženje s pesticidi in nizki pretoki voda zmanjšujejo samočistilno sposobnost voda, kar pospešuje rast cianobakterij, poimenovanih tudi modrozelene alge. S to težavo se spopadajo tudi v Pomurju, kjer so konec julija raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo izmerili povečano koncentracijo cianobakterij – v Hotinji vasi, Podgradu in v Ledavskem jezeru v Kraščih. To je največje jezero na Goričkem in priljubljeno med ljubitelji ribolova, a je Ribiška družina Murska Sobota lovljenje rib zaradi onesnaženosti prepovedala.
Predsednik društva Aleš Horvat nam je povedal, da se s tovrstnimi težavami srečujejo vsako leto, predvsem v poletnih mesecih. Cianobakterije nastanejo zaradi razkrajanja organskih snovi. “Jezero ima veliko rastja, ki z odmiranjem dodatno prispeva k bogatosti z organskimi snovmi,” je dodal sogovornik in opozoril, da se v jezero izpirajo tudi gnojila in pesticidi z bližnjih njiv. “Na onesnaženje pa vpliva tudi slabša učinkovitost čistilnih naprav,” je opozoril Horvat. Po njegovih besedah so o tem obvestili tudi inšpekcijske službe, ki pa pri pregledu čistilnih naprav niso zaznale nepravilnosti.
Kot enega od razlogov vidi še v pomanjkanju padavin, ki bi vodo z visoko stopnjo cianobakterij lahko razredčile. A so to le kratkoročne rešitve, je opozoril. “Na dolgi rok bi se jezero moralo poglobiti, narediti bi se morali meandri, ki bi lahko filtrirali vsa hranila.” A za zdaj o tem ni veliko posluha na lokalni ravni.
Horvat je še povedal, da je nekaj rib zaradi velikih koncentracij cianobakterij poginilo, a se njihova populacija ni bistveno zmanjšala, saj se ribe znajo prilagajati in se umaknejo v globlje dele jezera oziroma tja, kjer je voda čistejša.
Cianobakterije so lahko potencialno nevarne
Zaradi zelene barve jih ljudje pogosto zamenjujejo z zelenimi algami. “Cianobakterije prepoznamo po gošči zelene ali rjavkasto-zelene barve, ki se tvori na površini vode. Če prebivalci v jezeru ali ribniku opazijo zeleno ali rjavo goščo, morajo biti previdni,” je opozorila raziskovalka na biološkem inštitutu Maša Zupančič za STA. Izogibajo naj se kopanju v vodah, kjer je povečana koncentracija cianobakterij, prav tako naj se čim manj dotikajo takšne vode. Tudi domače živali naj ne pijejo te vode in naj ne brodijo po njej. Če pa se to vendarle zgodi, jih je treba umiti s čisto vodo.
Rib iz ribnikov ali jezer, v katerih so zaznali povečano število cianobakterij, naj ne bi uživali več kot dvakrat tedensko, pred kuhanjem pa je treba odstraniti kožo, maščobo in notranje organe. Odsvetujejo tudi uporabo te vode za zalivanje oziroma namakanje vrtov.
Nekatere cianobakterije lahko proizvajajo strupene snovi, imenovane cianotoksini, je dejala Zupančič. Za ljudi kratkoročna izpostavljenost ni izrazito nevarna, dolgoročna pa lahko pomeni tveganje. Vodi lahko v okvaro nekaterih notranjih organov, nastanek tumorjev in poškodbe DNK, v nekaterih primerih pa tudi do akutnih zastrupitev živali. Strupi delujejo na živčni sistem in lahko povzročijo paralizo mišic in odpoved dihalnih poti. “Je pa treba poudariti, da pri nas še nismo imeli takšnega primera,” je dejala za STA.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!