Podatki o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov in čakalnih dobah v prvi polovici letošnjega leta kažejo, da je stabilnost zdravstvenega sistema v Sloveniji ogrožena, so sporočili z vlade. Negativno finančno poslovanje, ki je bilo ugotovljeno v 30 javnih zdravstvenih zavodih, znaša najmanj 20 milijonov evrov, na prvi pregled pri zdravniku pa je čakalo približno 260 tisoč ljudi. Prav tako se je v času covida-19 za skoraj tretjino zmanjšalo število prijavljenih novih rakavih obolenj.
Vlada je po pregledu poročila o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v prvi polovici letošnjega leta ter podatkov o čakalnih dobah in zmanjšani dostopnosti do zdravstvenih storitev potrdila obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema.
Med njimi so negativno finančno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, dolge čakalne dobe, poslabšanje dostopnosti do primarne ravni zdravstvene dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja prebivalstva in padec števila novoodkritih rakavih obolenj kot posledica covida-19, so sporočili z vlade.
Negativno finančno stanje je bilo ugotovljeno v 30 javnih zdravstvenih zavodih, skupen obseg presežka odhodkov nad prihodki pa znaša skoraj 50 milijonov evrov. Poročila o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov kažejo, da so celotni prihodki v prvi polovici letošnjega leta za 7,3 odstotka manjši v primerjavi s prihodki v istem obdobju lani. Prav tako je za 66 odstotkov manjši presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi s preteklim letom. Negativno finančno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov tako znaša najmanj 20 milijonov evrov.
21. julija je bilo v čakalnih vrstah zasedenih skoraj 1.150.000 mest, na prvi pregled pri zdravniku je čakalo približno 260 tisoč oseb, izmed katerih je 58 odstotkov posameznikov čakalo nad najdaljšo dopustno čakalno dobo.
Podatki zavoda za zdravstveno zavarovanje kažejo, da narašča število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika. Dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni se je tako v prvi polovici letošnjega leta znižala za 33,6 odstotka, so sporočili z vlade. Ministrstvo za zdravje obenem navaja, da se je v času covida-19 število prijavljenih novih rakavih obolenj zmanjšalo za 30 odstotkov.
“Navedene resne motnje, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, bodo podlaga, da vlada določi vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določi obseg sredstev,” so še sporočili z vlade.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje