Januar je za Socialne demokrate slab mesec. Letos jih na prag nove afere potiska 83-milijonski razpis Spirita, o katerem je še vedno bistveno več vprašanj kot odgovorov. Januarja lani pa jih je v največjo krizo v zgodovini stranke pahnila afera Litijska. Do volitev, na katerih si v SD želijo izboljšati volilni izid, je le še dobro leto. Medtem pa preiskava nakupa stavbe na Litijski na Nacionalnem preiskovalnem uradu poteka in se po informacijah N1 približuje h koncu. Status osumljenca imajo po naših informacijah tri osebe. Eden od njih je Sebastjan Vežnaver, ki je državi za 7,7 milijona evrov razvpito stavbo na Litijski tudi prodal. NPU bo Vežnaverja zaslišal prihodnji teden. Na Litijski pa nove sodne palače seveda ne bo. Kaj pa bo? In ali bo treba na koncu stavbo celo porušiti in zgraditi na novo?
Razkritja o sumih nepravilnosti na razpisu agencije Spirit drugo največjo vladno stranko SD na čelu s predsednikom stranke in gospodarskim ministrom Matjažem Hanom potiskajo na prag nove afere. Medtem pa se po informacijah N1 preiskava nakupa razvpite stavbe na Litijski, ki je Socialne demokrate pred letom dni pahnila v največjo krizo doslej, z zaslišanji osumljencev približuje h koncu.
Po naših informacijah imajo v preiskavi spornega 7,7-milijonskega posla nakupa stavbe na Litijski, ki poteka na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), status osumljenca trenutno tri osebe.
Uroš Gojkovič, bivši generalni sekretar pravosodnega ministrstva s tedanjo ministrico Dominiko Švarc Pipan (Foto: Borut Živulović/Bobo)
Suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja naj bi bila osumljena nekdanji generalni sekretar na pravosodnem ministrstvu iz kvote SD Uroš Gojkovič ter bivši vodja službe za nepremičnine in investicije na omenjenem ministrstvu Simon Starček, ki je vodil projekt Litijska in ki je bil v preteklosti član SDS.
Primorski poslovnež Sebastjan Vežnaver, ki je stavbo na litijski za 7,7 milijona evrov državi prodal, pa je osumljen kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi uradnega položaja.
Da je Vežnaver med osumljenimi, sta za N1 potrdila tudi Vežnaver in njegov odvetnik Rok Petrič. Povedala pa sta tudi, da je Vežnaver dobil tudi vabilo na zaslišanje, ki bo prihodnji teden. Gojkovič vabila na zaslišanje še ni prejel, ga pa po naših informacijah pričakuje, ali ga je Starček, pa nismo mogli preveriti, saj se Starček na naše klice ni odzval.
Prva ocena NPU: 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi
Vežnaver je zapuščeno stavbo na Litijski konec leta 2019 prek svojega podjetja Rezidenca Rajski vrt za 1,7 milijona evrov kupil iz stečajne mase podjetja Nikom.
Pravosodnemu ministrstvu jo je konec decembra 2023 prodal za 7,7 milijona evrov, kar pomeni, da je s prodajo stavbe v samo štirih letih zaslužil šest milijonov evrov. Po prvih ocenah, ki jih je NPU predstavil po hišnih preiskavah, naj bi protipravno pridobljena premoženjska korist pri poslu znašala 3,4 milijona evrov.
Nesojena sodna stavba na Litijski (Foto: N1)
“Ne razumem, kako sem lahko pri nekem kaznivem dejanju pomagal nekomu, ki ga nikoli v življenju nisem videl in slišal,” pa za N1 pravi Vežnaver in dodaja, da nikoli ni bil v stiku z nobeno od preostalih 12 oseb, katerih imena so bila navedena v odredbi za hišne preiskave.
Preiskovalci NPU so zaradi afere Litijska namreč pred meseci izvedli 16 hišnih preiskav. Bili so tudi pri Vežnaverju in mu zasegli več elektronskih naprav. “Sumimo, da je 13 oseb izvršilo kaznivo dejanje s tem, da so v postopku nakupa nepremičnine pripravile dokumentacijo, ki ni izkazovala resničnega stanja nepremičnine v naravi,” je takrat dejal prvi mož NPU Darko Muženič. Status osumljenca pa naj bi imeli zdaj, kot že omenjeno, trije.
Simon Starček, nekdanji član SDS, ki je na pravosodnem ministrstvu vodil posel nakupa stavbe na Litijski (Foto: STA)
“Uroša Gojkoviča in Simona Starčka ne poznam, prvič sem ju videl na televiziji. Zato ne razumem, kako bi lahko kot prodajalec sploh sodeloval pri zlorabi položaja. Jaz sem samo podpisal pogodbo. Ampak če so me že uvrstili med osumljence, bi bil okusno, da bi bila zraven še druga podpisnica pogodbe (nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, op. a.),” pravi Vežnaver.
Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki po izbruhu afere ni odstopila takoj, čeprav je podpisnica pogodbe o nakupu stavbe na Litijski, ampak je s podporo predsednika vlade Roberta Goloba (ne pa tudi s podporo njene tedanje stranke SD) na položaju vztrajala še nekaj časa, je redkobesedna. Dejala je le: “Preiskava je še v teku in do nadaljnje faze postopka teh zadev ne bom komentirala, ker sem tudi zavezana k diskretnosti.”
Dominika Švarc Pipan (Foto: Žiga Živulović Jr. /BOBO)
Vežnaver kriminalistom za enega od svojih telefonov ni dal gesla
Gojkoviču in Vežnaverju so kriminalisti med hišnimi preiskavami zasegli tudi elektronske naprave. Medtem ko je Gojkovič preiskovalcem posredoval vsa gesla za vstop v elektronske naprave, je Vežnaver potrdil, da jim gesla za enega od svojih telefonov ni dal.
“Ta telefon je še vedno v rokah policije. S klientom sva se odločila, da jim gesel ne bova dala, ker je to njegova pravica,” je pojasnil Vežnaverjev odvetnik Rok Petrič in dodaja, da je čas, ko bi ga policija morala vrniti, že potekel. Ne ve pa, ali so preiskovalci ta telefon poslali na odklepanje v tujino.
Spomnimo pa, da je nekdanja ministrica Švarc Pipan nekdanjemu državnemu sekretarju Igorju Šoltesu, Gojkoviču, Starčku in tedanjemu glavnemu tajniku SD Klemnu Žibertu očitala, da so po izbruhu afere Litijska skorajda istočasno zamenjali telefone. Šoltes nam je potrdil, da razgovor s kriminalisti opravil tudi on, Žibert pa na to vprašanje ni odgovoril.
KPK: Žibert štirikrat na pravosodnem ministrstvu
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ta teden sporočila, da je bil “praktično celoten postopek nakupa (stavbe na Litijski, op. a.) obremenjen s korupcijskimi tveganji”. Vladi ter ministrstvoma za finance in pravosodje je KPK zato izdala več priporočil za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem, zaznala pa je tudi sum storitve kaznivih dejanj, ki jih že obravnavajo drugi pristojni organi. Kršitev iz lastnih pristojnosti komisija ni potrdila, zato je postopek zaključila.
Tanja Fajon in Klemen Žibert. Oba sta položaj v stranki zapustila po aferi Litijska (Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo)
Ker generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, se KPK ni mogla opredeliti do očitkov o vlogi Klemna Žiberta pri poslu z Litijsko. Iz evidenc obiskov na ministrstvu na pravosodje, s katerimi razpolaga KPK, pa je razvidno, da se je Žibert v obdobju od 2. marca 2023 do 31. januarja 2024 na ministrstvu oglasil štirikrat. Dvakrat naj bi obiskal Švarc Pipan, enkrat pa Šoltesa. S kom se je na ministrstvu srečal 11. januarja lani, ni znano, ker v evidenci obiskana oseba ni zabeležena.
Država je stavbo kupila. In kaj bo z njo?
Več kot leto dni od nakupa nesojene sodne stavbe medtem še vedno ni jasno, kdo bo uporabljal prostore na Litijski. Na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom Andreje Katič pojasnjujejo, da je v povezavi s tem “odprtih več možnosti, okoli katerih potekajo razgovori z ustreznimi deležniki”.
Kot smo izvedeli neuradno, naj bi ravnateljica ene od ljubljanskih srednjih šol predlagala, da bi prostore na Litijski v času obnove šol začasno uporabljali za izvedbo pouka.
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so to potrdili in dodali, da se je več ravnateljev srednjih šol nanje obrnilo s prošnjo za pomoč pri zagotavljanju nadomestnih prostorov za izvajanje šolskih dejavnosti v času sanacije šol. “Ker praznih prostorov nimamo, se pridružujemo pobudi ravnateljice Srednje trgovske in aranžerske šole Ljubljana, ki je za začasno preselitev tako srednjih kot osnovnih šol predlagala prav stavbo na Litijski 51,” so poudarili na MOL.
Ker na občini menijo, da bi preureditev Litijske za potrebe šolstva predstavljala trajno rešitev ob večjih investicijskih posegih v srednje in osnovne šole, se je ljubljanski župan Zoran Janković obrnil na ministrico za pravosodje Andrejo Katič ter ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja z dopisom, da naj preučita omenjeno pobudo. A na šolskem ministrstvu nad idejo o začasni selitvi šol na Litijsko niso navdušeni.
Stavba na Litijski (Foto: N1)
“Srednje šole v času prenove praviloma zasedejo proste kapacitete bližnjih srednjih šol, ki se z organizacijo pouka prostorsko in časovno prilagodijo za optimalno izvajanje srednješolskega programa. Ocenjujemo, da prostori na Litijski niso primerni za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov,” poudarjajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Med razlogi za nasprotovanje začasni selitvi šol na Litijsko so med drugim navedli, da imajo prostori stavbe na Litijski pisarniško zasnovo, medtem ko šolski prostori praviloma obsegajo od 40 do 80 kvadratnih metrov površine. Ob tem so opozorili tudi na “neprimerno” gradbeno stanje objekta oziroma “(ne)izpolnjevanje bistvenih zahtev po gradbenem zakonu”, kot so mehanska odpornost in stabilnost, požarna varnost, higienska neoporečnost, zaščita pred hrupom, univerzalna dostopnost …
Katič: Obnova bi stala še dodatnih 5,5, milijona evrov
Z nakupom stavbe na Litijski je pravosodno ministrstvo sicer nameravalo reševati prostorsko stisko ljubljanskih sodišč. Po prvotnih načrtih bi morali vanjo preselili upravno, delovno in socialno ter višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, vendar pa v sodstvu vztrajajo, da prostori na Litijski za njihove potrebe niso primerni.
“Videla sem že precej sodnih zgradb v tujini. Kot dolgoletna sodnica lahko v svojem imenu rečem, da žal mnogo naših sodišč že sedaj deluje v povsem neprimernih prostorih. Neresno je, da bi jih nadomeščali z enako ali še manj primernimi,” je za N1 dejala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. Ob tem je dodala, da društvo zastopa stališče, da je treba sodstvo vključiti v procese odločanja pri vseh pomembnih odločitvah, ki ga zadevajo.
Pravosodna ministrica Andreja Katič (Foto: Igor Kupljenik/F. A. Bobo)
Pravosodna ministrica Andreja Katič zaradi nasprotovanja sodstva ne vidi možnosti za selitev sodišč na Litijsko. Po njenih besedah bi v omenjenih prostorih lahko deloval Center za izobraževanje v pravosodju, vendar pa bi to pomenilo, da bi moralo ministrstvo samo obnoviti stavbo na Litijski. Groba ocena stroškov obnove Litijske, za katero je država že plačala 7,7 milijona evrov, znaša še dodatnih več kot 5,5 milijona evrov. Ministrstvo za pravosodje pa v svojem proračunu tega denarja nima.
Ena parcela še v lasti Vežnaverja, kar bi zapletlo večji gradbeni poseg
“Na področju pravosodja je marsikaj drugega bolj potrebno obnove in finančnih sredstev kot Litijska. Po moji oceni je najbolj realno, da ministrstvo za pravosodje to stavbo preda ministrstvu za javno upravo, ki bo najbolje presodilo, kateri državni organi bi potrebovali te prostore,” je dejala ministrica Katič. Za obnovo stavbe bi v tem primeru moral poskrbeti nov uporabnik, a pri večjih gradbenih posegih bi se lahko zapletlo, ker je ena parcel ob objektu še vedno v lasti Vežnaverja.
Stavba na Litijski (Foto: Igor Kupljenik/Bobo)
Pojavljajo se tudi ideje, da bi bilo dotrajano stavbo najlažje porušiti in jo zgraditi na novo. “Cenilci so si stavbo ogledali in rekli, da je potrebna obnove. Nihče ni rekel, da bi bilo objekt treba porušiti in zgraditi na novo. Drugo vprašanje pa je, kaj je najbolj smiselno,” je dejala ministrica Katič.
Ministrstvo je imelo z Litijsko doslej okoli 68.000 evrov stroškov, od tega skoraj polovico oziroma 32.000 evrov zgolj iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Slabih 14 tisočakov so porabili za dobavo in montažo varovalne ograje, 10.000 evrov za varovanje stavbe, 9.000 za izdelavo načrtov za zaščito stavbe, preostanek pa za druge manjše posege na objektu in plačilo računov za storitve Voke Snage.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje