Med čiščenjem kletnih prostorov kulturnega doma v Črni na Koroškem so se z ogljikovim monoksidom zastrupilo več vojakov in gasilec. Nihče ni v smrtni nevarnosti.

Sedem slovenskih kolesarjev, ki nastopajo v svetovni seriji, med njimi so med drugimi tudi največji zvezdniki Primož Roglič, Tadej Pogačar in Matej Mohorič, bodo z dražbo svojih dresov pomagali žrtvam poplav, ki so prvi konec tedna avgusta prizadele večji del Slovenije, so sporočili na družbenih omrežjih.

Na voljo bodo podpisani dresi Rogliča, ki je s pomočjo svoje fundacije na spletni strani tudi zagnal dražbo, Pogačarja, Mohoriča ter Luke Mezgeca, Jana Tratnika, Domna Novaka in Matevža Govekarja.

Med kolesarji sta doslej denarno pomoč rojakom, ki so jih prizadele katastrofalne poplave, med drugimi ponudila Mohorič in Pogačar. Prvi je vso denarno nagrado (24.495 evrov) z dirke po Poljski, na kateri je zmagal, namenil žrtvam prek svoje fundacije, Pogačar pa bo na Kongresnem trgu prihodnji teden za vsak selfi z navijači prispeval po 10 evrov in jih dodal začetni donaciji 10.000 evrov.

Zdaj so se s podpisanimi dresi kolesarji združili pod eno željo, pomagati rojakom v stiski. Dražba sicer poteka na spletni strani Primoža Rogliča.

Na Prevaljah so namenu tudi uradno predali prvi most iz mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Slovenija jih iz tega naslova pričakuje še deset. Večji del jih bo postavljenih na Koroškem.

"Časovnica je izjemno napeta in bo zahtevala veliko truda z naše strani. Pa tudi s strani ministrstev, ki bodo zdaj, ko se je voda umaknila, lahko začela ocenjevanje škode," je novinarjem pojasnil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Predstavil je namreč potek pridobivanja evropskih sredstev, ki so na voljo naši državi. Kdaj bo Slovenija prejela evropski denar za sanacijo škode in na kaj vse lahko računamo? Kako bi lahko pohitrili pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za sanacijo?

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh si je danes v spremstvu pripadnikov Slovenske vojske ogledala posledice katastrofalnih poplav v Mežici in Črni na Koroškem.

Na terenu se je srečala tudi s tujimi vojaki, ki solidarno pomagajo na prizadetih območjih, med njimi s pripadniki vojaških sil Severne Makedonije in Srbije.

Domačini so kot eno večjih težav na tem območju izpostavili tudi izpad telekomunikacijskih omrežij. Ministrica jim je zagotovila nadaljnjo podporo glede stabilnega delovanja le teh ter dodatno računalniško opremo, so zapisali na ministrstvu.

Na regionalni cesti med Zgornjimi Stranjami in Godičem že poteka rušitev poškodovanega mostu nad reko Kamniško Bistrico.

Pripadniki slovenske in italijanske vojske so danes združili moči ter sanirali brežino in most v Škofji Loki.

Nekatere dele Slovenije je popoldne zajelo hudo neurje. Veliko težav je povzročilo v občini Zreče, kjer je neurje s točo v zgolj pol ure povzročilo porast hudournikov in plazove. "Zaradi plazov je zaprtih nekaj cest. Plaz ogroža tudi stanovanjsko hišo," je dejal župan Zreč Boris Podvršnik.

Med drugim je cesta Zreče–Rogla je zaprta med Boharino in Padeškim Vrhom, saj so na več odsekih zemeljski plazovi in poplavljeno cestišče.

V Mežici je zaradi posledic ujme razseljenih 14 oseb, ki jim je svoji stanovanji ponudila tudi občina. V Mežici so evidentirali 22 plazov oz. posedov. Občani morajo vodo za pitje še vedno prekuhavati, medtem ko plina zaradi poškodovane napeljave še nekaj časa ne bo. "Govorimo o mesecih," je danes na izredni seji občinskega sveta dejal župan Mark Maze. Glavna prioriteta občine je vsem, ki so zaradi ujme izseljeni iz svojih bivališč, poiskati nastanitve.

V Mežico je na pomoč pri odpravljanju posledic naravne nesreče priskočilo tudi veliko vojakov. Po podatkih občinske civilne zaščite je v mežiški osnovni šoli nastanjenih sto slovenskih vojakov, nastanjeni so še vojaki iz Severne Makedonije, Srbije in BiH. Prostore šole bodo izpraznili do 24. avgusta, da bodo lahko šolo pripravili na pouk, je danes občinskim svetnikom povedal strokovni sodelavec civilne zaščite Občine Mežica Nenad Donau.

Poleg tega so vojaki Slovenske vojske nastanjeni tudi v posebni samooskrbni bazi nad Mežico, a podatkov o številu teh vojakov pri civilni zaščiti nimajo. Vojaki iz Mežice odhajajo na pomoč tudi v druge prizadete kraje, v Mežici pa so skupaj z makedonskimi vojaki postavili tudi most čez reko Mežo.

V občinah Mozirje in Nazarje so s pomočjo številnih prostovoljcev v zadnjih dneh očistili večino poplavljenih objektov in opravili najbolj nujna dela, zdaj sledi sanacija, ki pa bo trajala dlje. V občini Braslovče se trenutno osredotočajo na odvažanje odpadkov, ki jih je zelo veliko, saj je bilo poplavljenih več kot 250 stanovanjskih objektov.

"Imeli smo ogromno pomoči prostovoljcev in zato smo veliko že postorili. Sanacijski ukrepi, kot so čiščenje vodotokov in obnova cest, nas seveda še čakajo, a osnovne stvari, kot je odstranjevanje odpadkov iz poplavljenih objektov in čiščenje mulja, smo opravili, bolj ali manj vse je v grobem počiščeno," je za STA danes povedal župan občine Nazarje Matej Pečovnik.

Najbolj nujne zadeve po ujmi so urejene tudi v občini Mozirje. "Trenutno imamo samo dve domačiji, kjer še ni dostopa," je za STA povedal župan Ivan Suhoveršnik. Tudi on je hvaležen prostovoljcem, ki so pomagali pri čiščenju v zadnjih dneh, v nadaljevanju pa v njegovih krajih potrebujejo predvsem pomoč težke mehanizacije. Zaenkrat so v občini zabeležili okoli deset hiš, ki niso več primerne za bivanje.

V občini Braslovče se trenutno po besedah župana Tomaža Žoharja osredotočajo predvsem na odvažanje zbranih odpadkov. "To so enormne količine, praktično iz vsake hiše, poplavljenih je bilo namreč 257 stanovanjskih objektov," je danes pojasnil za STA. Odvažajo tudi velike količine mulja in ostalih naplavin, ki so jih povzročile poplave.

Javno podjetje Voka Snaga je s poplavljenih območij na območju Ljubljane, Medvod, Cerkelj na Gorenjskem, Dobrove, Polhovega Gradca in Dola pri Ljubljani odstranila 840 ton kosovnih odpadkov. V zadnjih dneh pa so samo z območja Sneberij odstranili še 530 ton gradbenih odpadkov, so predstavili na novinarski konferenci Mestne občine Ljubljana.

Direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik je na današnji novinarski konferenci dejal, da so delavci Voke Snage samo iz ljubljanskega Tacna in Sneberij odstranili 600 ton kosovnih odpadkov.

Ljubljanski župan Zoran Jankovič pa je naznanil, da bo Mestna občina Ljubljana podaljšala rok za brezplačen odvoz odpadkov na celotnem območju mestne občine do konca avgusta. V Mestni občini Ljubljana je bilo sicer v začetku avgusta poplavljenih skupno 220 objektov, od tega so poplave škodo naredile v bivalnih prostorih 132 objektov.

Z današnjim dnem je začelo delovati sedem mobilnih ekip za psihosocialno pomoč prebivalcem na prizadetih območjih. Dve ekipi so vzpostavili v centru za duševno zdravje odraslih v Ravnah na Koroškem, prav tako dve ekipi v okviru centra za duševno zdravje v Velenju, po eno ekipo pa v okviru centrov za duševno zdravje v Celju, Logatcu in Domžalah.

Ekipe bodo prebivalcem, ki so se znašli v stiski, nudile razbremenilne pogovore. Vsi, ki so v stiski, se lahko po pomoč obrnejo na območne enote NIJZ, kjer bodo koordinatorji predstavljali vez z mobilnimi ekipami. Te bodo delovale med tednom, nekje od 8. do 15. ure.

Slovenska policija svetuje, da finančna sredstva za pomoč ljudem s prizadetih območij nakazujete na račune uradnih institucij in preverjenih humanitarnih društev.

Slovenjgraški župan Tilen Klugler je najavo predsednika vlade, kako interventno zagotoviti primerna zemljišča za nadomestno gradnjo, označil kot "zelo smelo". Občine so po njegovih besedah pripravljene pomagati in bi morda lahko prednostno izkoristili možnost tam, kjer že imajo gradbena dovoljenja za gradnjo večstanovanjskih objektov.

Je pa treba rešitve najti zelo hitro, saj ljudje, ki so izgubili svoje domove, živijo pri sorodnikih ali v drugih začasnih namestitvah. Z rednimi postopki, kot jih zahteva prostorska zakonodaja, pa v kratkem ni mogoče priti do rešitve, je opozoril Klugler, ki je sicer podal izjavo kot predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije.

Kot je še povedal, se danes izteka rok za predložitev predlogov za interventni zakon, župani so na današnjem sestanku že podali konkretne predloge, iz združenj občin pa jih bodo posredovali tudi pisno. Pri tem je poudaril, da je zelo pomembno, da bo zakon dejansko povzel vse stroške, ki so nastali pri intervenciji. Občine so namreč imele zelo različne intervencijske stroške.

Tudi Zdravstvenemu domu Dravograd je ujma prizanesla. Neposredne škode v domu niso utrpeli, nekaj težav so imeli z internetno povezavo in izpadi elektrike, posledično je bilo zelo oteženo delo v laboratoriju. Zaradi neprevoznosti cest pa so bile v začetku prejšnjega tedna nekatere zdravniške ekipe okrnjene, je pojasnila direktorica zdravstvenega doma Marijana Cigala.

Trenutno delo poteka normalno na vseh področjih, zaradi rednih dopustov pa ne delata ena splošna ambulanta in mladinska zobozdravstvena ambulanta.

Sicer pa so zaradi nastalih razmer po ujmi prejšnji teden v popoldanskem in nočnem času uvedli dežurstvo z eno zdravniško ekipo, ki je tesno sodelovala s štabom civilne zaščite. "Povedali so, da je bilo dela na terenu kar veliko. Tudi patronažna služba je ves čas delovala po svojem urniku, pač v okviru možnega. Ovirala jih je neprehodnost cest, nevarnost plazenja zemljin ..." je navedla Cigala.

Na najbolj prizadetem območju na Koroškem, to je v Mežiški dolini, za zdravstveno oskrbo prebivalcev v štirih občinah skrbi Zdravstveni dom Ravne na Koroškem z zdravstvenimi postajami na Prevaljah, v Mežici in Črni na Koroškem.

"Zdravstveni dom Ravne v teh dneh deluje po predvidenem urniku. V zdravstveni postaji Črna smo imeli doslej 24-urno pokritje z ekipo, ki so jo sestavljali zdravnica, najmanj dve sestri, patronažna sestra in predstavnica centra za duševno zdravje. Od danes pa imamo 12-urno dnevno pokritje ambulante do ponedeljka, ko bomo prilagodili način dela razmeram v okolju in dostopnosti po cestah," je pojasnil direktor Zdravstvenega doma Ravne Stanislav Pušnik.

Dodal je, da so imeli srečo, da je zdravstvena postaja v Črni na Koroškem, kjer so narasli vodotoki dlje časa tekli skozi kraj, ostala nedotaknjena sredi "razdejanja". "Večjih dodatnih težav kot dejavnost nimamo, vprašanje pa je, kako bomo lahko pokrili potrebe po naši dejavnosti na daljši rok," je dodal Pušnik.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kjer so zaradi prekinjenih prometnih poti v regiji takoj po ujmi imeli nekaj težav z zagotavljanjem kadrov in zato kratek čas niso delale vse specialistične ambulante, zdaj delo že poteka normalno, posebnosti pa po besedah strokovne direktorice bolnišnice Natalije Krajnc ni.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, predstavniki ministrstva za finance, obrtno-podjetniške, gospodarske, trgovinske in turistično-gostinske zbornice ter Civilne zaščite so se pogovarjali tudi o pomoči samozaposlenim, kmetom in kulturnim delavcem. Kot je dejal minister, so ugotovili napako v sprejeti noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jo bodo zato spremenili.

V skladu s trenutnim zakonom so do pomoči upravičeni tisti samozaposleni, katerih prihodki bodo letos zaradi poplav v primerjavi z lanskim letom upadli za najmanj 50 odstotkov. Glede na to, da se upošteva izpad na letni ravni, in da so do konca leta samo še štirje meseci, bodo višino izpada znižali na 20 odstotkov, je predstavil Han.

Na gospodarskem ministrstvu bodo vladi predlagali tudi ukrep, ki ga je prvotno predlagala Banka Slovenije, in sicer moratorij za kredite, ki so jih podjetja najela pred nedavno ujmo.

Skupaj z ministrstvom za delo so se dogovorili tudi, da bodo pospešili postopke zaposlovanja tujcev, pri čemer bo pripravljen obsežen seznam poklicev, na primer krovci, montažerji, inženirji. "Zavod za zaposlovanje bo v roku 10 dni dal dovoljenje, potem pa bodo imele upravne enote tri mesece časa za izdajo vse potrebne dokumentacije, tako da bomo nekaj delovne sile dobili tudi na tak način," je povedal Han. Kot je dodal, bodo spremembe tudi pri upokojencih in študentih, a bodo te spremembe naknadno podrobneje predstavili na ministrstvu za delo.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se je danes skupaj z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Lukom Mescem ter predstavniki ministrstva za finance srečal s predstavniki obrtno-podjetniške, gospodarske, trgovinske in turistično-gostinske zbornice ter Civilne zaščite glede blaženja posledic obsežnih poplav, ki so v začetku meseca prizadele državo.

"Na gospodarskem ministrstvu bomo od danes naprej začeli ocenjevati škode v gospodarstvu, in sicer z oceno škode, ki je nastala na strojih, opremi, zalogi in predvsem zaradi izpada dohodka," je v izjavi po srečanju pojasnil Han. Po dogovoru z gospodarstveniki računajo, da bi škodo popisali do 1. septembra. Do tega dne imajo podjetniki čas, da na podlagi posebnega obrazca naredijo oceno škode, ministrstvo pa bo nato pripravilo sklep za sprejem na vladi, čemur bo sledil začetek izplačevanja škode.

Trenutno velja, da bo ministrstvo sofinanciralo do 10 odstotkov škode, ki je nastala na strojih, prometu in zalogah. So pa zbornice prosile, da bi se ta delež zvišal. Za koliko bi se ta delež lahko zvišal, Han ni želel ugibati, saj je to stvar pogovorov na vladi. Kot je še poudaril Han, bo medtem ministrstvo za obrambo ocenjevalo škodo, ki je nastala na infrastrukturi, torej na objektih. Iz gospodarstva bodo morali tako javiti tudi to škodo.

Razmere se po katastrofalnih poplavah, ki so nedavno prizadele Slovenijo, ponekod precej umirjajo, ponekod pa so razmere še resne. Državni načrt za poplave bo zato predvidoma še nekaj dni ostal aktiven, je po srečanju predstavnikov vlade in predstavnikov občinskih združenj povedal direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. Načrt je bil aktiviran 4. avgusta. "Počasi bo treba preiti v organiziran sanacijski del," je poudaril Behin.

Na sestanku so po njegovih besedah znova poudarili nujnost sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, med bolj in manj prizadetimi območji ter nujnost pomoči pri popisu in vnašanju škode v ustrezne dokumente.

Čim prej namreč potrebujejo ustrezne podatke za izvedbo sanacijskih predplačil, hkrati pa se na terenu zaključujejo popisi intervencijskih stroškov za vsa številna neurja v zadnjem mesecu, je pojasnil. Brez sodelovanja lokalnih skupnosti, uprave in pristojnih ministrstev bo težko doseči vse cilje, zato so se dogovorili za medsebojno obveščanje. V četrtek se bodo tako sestali s humanitarnimi organizacijami, v petek pa z združenji občin, saj so roki zelo kratki.

Predhodna ocena škode na območjih, ki jih je prizadela nedavna ujma, bo pripravljena do 1. septembra. Na podlagi te ocene bodo pripravili predhodni program odprave posledic, za katerega država občinam zagotavlja 40 odstotkov predplačil, je po sestanku s predstavniki občinskih združenj pojasnil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.