"Časovnica je izjemno napeta in bo zahtevala veliko truda z naše strani. Pa tudi s strani ministrstev, ki bodo zdaj, ko se je voda umaknila, lahko začela ocenjevanje škode," je novinarjem pojasnil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Predstavil je namreč potek pridobivanja evropskih sredstev, ki so na voljo naši državi. Kdaj bo Slovenija prejela evropski denar za sanacijo škode in na kaj vse lahko računamo? Kako bi lahko pohitrili pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za sanacijo?
Slovenija je že prvi dan po poplavah zagnala aktivnosti za prejetje pomoči iz solidarnostnega sklada Evropske unije (EU). Za to lahko v primeru hude naravne nesreče zaprosijo članice in države, ki se pogajajo o pristopu.
Države oziroma regije iz mehanizma prejmejo finančno pomoč, pogoj za njegovo aktivacijo pa je, da vrednost škode predstavlja 0,6 odstotka BDP – v slovenskih razmerah bi to pomenilo več kot 300 milijonov evrov. V Sloveniji je hitro postalo jasno, da bo končna škoda presegla večkratnik tega zneska.
Slovenska vlada je za pridobivanje sredstev iz solidarnostnega sklada zadolžila ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek. Slednji je na čelo medresorske delovne skupine, ki pripravlja vlogo za Evropsko komisijo, imenoval državno sekretarko Andrejo Katič, z njo pa sodelujejo še predstavniki drugih ministrstev, ki so kakorkoli povezani z infrastrukturo, ki je bila uničena.
Prvih 100 milijonov bi v Slovenijo lahko prispelo oktobra
Katič je za N1 že prejšnji teden pojasnila, da morajo za potrebe vloge v prvi vrsti opredeliti celotno nastalo škodo – podatke o tej zbirajo ekipe različnih služb na terenu – ter ne glede na vir financiranja predvideti sanacijske ukrepe. V vlogi morajo navesti tudi ukrepe, ki jih bo država financirala iz solidarnostnega sklada, in hkrati zaprositi za predplačilo.
Države morajo vlogo za izplačilo iz solidarnostnega sklada EU oddati najpozneje v 12 tednih od nastanka prve škode. Rok v primeru Slovenije je 27. oktober, po tem pa lahko Evropska komisija v relativno kratkem času sprejme sklep in odobri predplačilo – slednje bo po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen predvidoma znašalo 100 milijonov evrov.
Zapisanemu sledi predlog, ki ga Komisija posreduje Evropskemu parlamentu in svetu; šele po njihovem sprejetju pa lahko Slovenija prejme tudi ostalo pomoč, ki naj bi znašala 300 milijonov evrov. Denar morajo države porabiti v 18 mesecih, za tem pa imajo še šest mesecev časa, da dokažejo upravičenost porabe.
In kakšna je dejanska časovnica za oddajo vloge? To naj bi na vladi obravnavali 16. oktobra, v Bruselj pa jo posredovali naslednji dan. Prvo 100-milijonsko pomoč bi tako lahko prejeli do konca oktobra.
“Časovnica je izjemno napeta in bo zahtevala veliko truda z naše strani. Pa tudi s strani ministrstev, ki bodo zdaj, ko se je voda umaknila, lahko začela ocenjevanje škode,” je danes pojasnil minister Jevšek in dodal, da so ministrstvom določili skrajni rok za ocenitev škode zadnji teden v septembru.
Pri oddaji vloge nam pomagajo tudi Hrvati
Škoda se s strani občin zdaj zbira po ustavljenem sistemu v programu Ajda, obenem pa se je Slovenija pri pripravi vloge obrnila na Evropsko komisijo.
Generalni direktorat za regionalno politiko (DG Regio), ki ga vodi Elisa Ferreira, se je po besedah Jevška odzval v trenutku: “Moram reči, da so izjemno kooperativni in so ponudili pomoč pri tem, da bodo skupino, ki bo delala na tej prijavi škode, podpirali z metodologijo. Dejstvo je, da je verjetno vsakemu jasno, da v tako kratkem času ne moremo vsakega detajla škode oceniti, ampak bo škoda ocenjena po metodologiji, ki jo Evropska komisija priznava. Mi bomo s Komisijo ves čas – vseh teh enajst tednov – usklajevali dokumente. Tako da, ko bomo te poslali v Bruselj, bo ta dokument sedel in ne bo več vprašanja o kakih dopolnitvah ali kaj podobnega.”
Ministrstvo za kohezijo pa pri pripravi vloge sodeluje tudi s Hrvati, ki so po potresu leta 2020 oddali popolno in dobro izpolnjeno vlogo. Hrvaški minister za regionalni razvoj in sklade Evropske unije Šime Erlić je Sloveniji že pred prazniki zagotovil, da bodo tamkajšnja ministrstva vzpostavila kontakt z našimi ministrstvi, kar se je do danes tudi uresničilo.
“Vzpostavljene imamo stike, tako da bomo uporabili tudi njihove izkušnje,” je bil jasen Jevšek.
Slovenija bo potrebovala tudi tuje strokovnjake, ki bodo pomagali pri dejanski sanaciji, so danes povedali na ministrstvu. Kot primer so navedli statike, ki jih trenutno v državi ni dovolj za vse potrebe. Slovenija se o tem že pogovarja s Komisijo, sodelujejo pa tudi občine, ki v tem trenutku določenih kadrov ne potrebujejo v enaki meri kot druge.
Pri solidarnostnem skladu gre za sanacijo javne infrastrukture, ki se jo povrne v prvotno stanje. Za vsako nadgradnjo ali drugačne ukrepe je treba denar zagotoviti drugje.
Iskanje drugih virov financiranja
Ob solidarnostnem skladu, kjer si skupno obetamo 400 milijonov evrov pomoči, pa na ministrstvu za kohezijo iščejo tudi druge vire financiranja. S temi bi pokrili čim večji del sanacije, hkrati pa bi si lahko zagotovili še nadgradnjo dozdajšnje infrastrukture.
“Bilo bi zelo smiselno, da bi ena cesta, ki jo je sedaj odplavilo, bila namesto tri metre široka pet metrov. Ampak Evropska komisija bo krila povrnitev škode samo do tri metre. Se pravi, tako kot je bilo pred poplavo – vso razliko, karkoli, bo potrebno zagotoviti iz drugih virov,” je poudarila državna sekretarka Andreja Katič.
Slovenija se zato pri sanaciji nadeja tudi kohezijskih sredstev. Na ministrstvu za kohezijo v prvi fazi iščejo “ostanke” v finančni perspektivi iz obdobja 2014–2020, ki se bo zaključila decembra letos.
Kot je pojasnil državni sekretar na kohezijskem ministrstvu Marko Koprivc, je nekatere projekte iz te finančne perspektive dobesedno odplaknilo, medtem ko drugih preprosto ni mogoče izvesti do konca leta. Denar pri teh projektih je še vedno mogoče prerazporediti.
Za zdaj je ministrstvo našlo 50 milijonov evrov, denar pa bo namenjen kratkoročnim ukrepom.
Za dolgoročne ukrepe pa ministrstvo stavi na prihodnjo finančno perspektivo, ki se je šele dobro začela in kjer je možno spremeniti tudi program kohezije.
Slovenija ima v tekočem programu iz obdobja 2021–2027 na voljo 3,26 milijarde evrov, pri čemer bodo na ministrstvu skupaj s predstavniki Evropske komisije pregledali vsak projekt posebej ter se odločali o morebitnih njihovih umikih.
V tekočem programu je za poplavno varnost in odziv na podnebne spremembe predvidenih 159 milijonov evrov, kar se bo zdaj skoraj zagotovo povečalo.
Nekaj manj kot pol milijarde evrov je v proračunu EU 2021–2027 zagotovoljenih še za razvoj regij, vendar minister Jevšek pri tem ne želi hiteti, ke se mu ne zdi dobra poteza, “da ustavimo celo državo”.
Še 2,7 milijona evrov povratnih sredstev
Evropska sredstva pa so Sloveniji na voljo tudi v sklopu načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki črpa iz 750-milijardnega evropskega sklada Next Generation EU. Z naslova mehanizma za okrevanje je na voljo še 2,7 milijarde evrov povratnih sredstev.
Za del teh lahko z zahtevkom zaprosimo samo še do konca avgusta, zato bo morala vlada pohiteti.
Načrt za okrevanje in odpornost spada pod pristojnost ministrstva za finance, ki mora zdaj ovrednotiti vsak projekt in določiti vir financiranja, hkrati pa paziti, da ne bo podvajanja z ukrepi iz drugih virov financiranja.
Aleksander Jevšek je izpostavil, da se bodo o načrtu za okrevanje še pogovarjali na vladi.
Interventni zakon bi odpravil ovire pri sanaciji
Spomnimo, da je poplavna varnost, ki bi jo delno zagotovila evropska sredstva, letos že bila v ospredju. Julija je namreč minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan napovedal, da bo denarja za protipoplavne ukrepe, ki jih financira načrt za okrevanje in odpornost, za več kot polovico manj, kot je bilo najprej predvideno. Kot razlog je navedel manj predvidenih sredstev in prekratke roke za njihovo dokončanje.
Tudi Jevšek je glede projektov, ki so bili umaknjeni, povedal, da ti niso bili realno načrtovani in izvedljivi, hkrati pa dodal, da so pogost razlog za to, da se nekaj ne naredi, pravne ovire.
“Prepričan sem, da bomo v interventnem zakonu, ki ga pripravljamo, marsikatere te pravne ovire odpravili,” je napovedal minister in poudaril, da različne veje stroke zagovarjajo svoja stališča kot soglasodajalci, pa ne dajo soglasja za različne projekte – tudi na področju protipoplavne zaščite.
“Čisto konkretno: bil sem v Prekmurju, kjer je počil razbremenilni kanal. Tam je petdeset milijonov evrov iz NOO pripravljenih za štirideset kilometrov sanacije nasipa. Nasip je absolutno potreben sanacije in že od februarja mesca se ne da soglasja s področja zaščite narave,” je stanje opisal Jevšek in navrgel, da se moramo vprašati, kaj je pomembnejše, premoženje in življenje ljudi ali “kakšna breza”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje