Menu Item
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred mednarodnim dnevom človekovih pravic opozarja, da je kultura dialoga osnova demokratične in pluralne družbe, v kateri vlada zaupanje in v kateri sodelovanje ni enostranska pot, ampak zavezništvo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob tem dejala, da je institucija Varuha človekovih pravic v dobri kondiciji. Ob tem pa obžaluje, da odgovorni svoje ustavne dolžnosti glede spoštovanja in uveljavljanja človekovih pravic prepogosto ne jemljejo dovolj zares.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v poslanici pred mednarodnim dnevom človekovih pravic, 10. decembra, sporočil, da je kultura dialoga osnova družbe, v kateri se vsak zaveda svoje odgovornosti za skupni napredek. “V kateri štejejo dejanja, ne besede in obljube, ampak naša aktivacija v praksi. V sodelovanju in dialogu, ki sta ključna gradnika pravičnosti, lahko boljši jutri ustvarimo tukaj in zdaj. Brez dialoga in pravičnosti besedne zveze, kot so človekove pravice, demokracija in vladavina prava, tvegajo, da postanejo zgolj fraze, izpraznjene smisla,” je posvaril.
Za iskanje napredka je po njegovih besedah nujno širjenje kulture dialoga, saj lahko le z dobrim v sebi nagovarjamo dobro v drugem. “Brez kulture dialoga ne moremo resnično spreminjati družbe na bolje, ne izvajati resničnih sprememb, če hočete reform, ki lahko prinesejo trajno blaginjo in napredek za vse,” je opomnil.
Po njegovem opažanju smo v Sloveniji na poti napredka prepogosto zapostavili številne. Pri tem omenja tiste, ki skrbijo za uresničevanje temeljnih pravic posameznika in skupnosti. To so zdravstveno osebje, delavci v socialnem varstvu, učitelji, vzgojitelji in tisoči, ki opravljajo pomembna dela, a je njihova plača manjša od minimalne.
“Čeprav pogosto govorimo o standardih in normativih in se strinjamo, da je za opravljeno delo nujno dostojno plačilo, pa v praksi pogosto ne (z)moremo najti rešitev. Enako je na številnih drugih področjih,” je izpostavil.
“Obsojamo sovražni govor in govorimo o pomenu etike javne besede, v svojih sredinah pa še vedno zlahka netimo sovraštvo, ne obsodimo hujskaštva, nesprejemanja, stigmatizacije ali diskriminacije. Sicer nimamo nič proti invalidom, migrantom, Romom, izbrisanim, zapornikom ali drugim … A le, dokler so daleč stran od nas in naših otrok,” je kritičen.
Trdno verjame, da se večina prebivalcev zaveda, da pripadajo skupnosti, ki je pretežno dobra, človečna, razumevajoča in solidarna. “Že tolikokrat doslej smo namreč dokazali, da smo lahko družbeno odgovorna skupnost, ki ji je mar za blagor drugega. Da smo (lahko) družba, ki s skupnimi prizadevanji soustvarja pozitivno družbeno klimo, v kateri se ne spodkopava pravic posameznikov, ne ruši vrednot strpnosti, ampak z vsakim članom ravna spoštljivo in dostojno,” je pohvalil.
Najpogosteje ostaja kršeno načelo dobrega upravljanja
Institucija Varuha, ki je začela delovati 1. januarja 1995, je v 30 letih obravnavala skoraj 88.000 primerov ljudi, ki so se obrnili nanjo, ker jih je oblast spregledala, zanemarila ali posegla v njihove pravice in svoboščine. Ob tem so odgovorili še na skoraj enkrat toliko klicev in pisem, opravili številne osebne pogovore in skupaj z državnim preventivnim mehanizmom podali več tisoč priporočil.
Po Svetinovih besedah odgovorni niso opazili njihovih stisk. “Še več, tisti, ki ustvarjajo in izvajajo pravila in ki naj bi delovali pravično, odgovorno in v javnem interesu, jim niso znali, zmogli ali hoteli prisluhniti pri uveljavljanju njihovih pravic,” je povedal.
Poudaril je, da je kršitev načela dobrega upravljanja tako kot že leta 1995 tudi danes ena od najpogostejših kršitev človekovih pravic. Po njegovem svarilu bo vztrajala, dokler ne bomo kot družba prepoznali, da človekove pravice niso luksuz, ampak temelj vsake demokratične in pravne države.
Ponovil je svoje pričakovanje, da naj država skrbno upošteva priporočila, opozorila in predloge institucije Varuha. S tem bo pokazala, kako se vede do institutov demokracije, predvsem pa prebivalkam in prebivalcem dokazala, da ji je mar za vse in da želi popravljati krivice, ki jih je povzročila. Le tako lahko napredujemo kot družba, je pozval.
Pirc Musar: Odgovorni spoštovanja človekovih pravic ne jemljejo dovolj resno
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob tem sporočila, da je institucija Varuha človekovih pravic v dobri kondiciji. Obžaluje pa, da se številna Varuhova priporočila zaradi njihove neuresničitve ponavljajo, kar po njenih besedah pomeni, da odgovorni svoje ustavne dolžnosti glede spoštovanja in uveljavljanja človekovih pravic prepogosto ne jemljejo dovolj zares.
“Zaradi tega bi morali biti zaskrbljeni,” je izpostavila na današnjem sprejemu ob 30-letnici Varuha.
Prav zaradi takšne ignorance se po njenih navedbah porajajo vedno večji zdrsi oblasti v kršitve pravic posameznika in različnih ranljivih skupin. Obžaluje, da politika še vedno ne zmore zbrati dovolj moči, da bi ustrezno sistemsko odpravila najhujšo kršitev človekovih pravic v zgodovini naše države. Varuhu se je medtem zahvalila za sodelovanje z njeno skupino pri reševanju posameznih primerov težkih zgodb izbrisanih.
Sicer pa je spomnila, da so zakonske spremembe uvedle svet Varuha za človekove pravice kot njegovo posvetovalno telo, ki bi v prihodnje lahko še bolj prispeval k delu varuha. Naloga centra za človekove pravice pri Varuhu pa je medtem spodbujanje in spremljanje uresničevanja človekovih pravic ter informiranje in izobraževanje o njih, je dodala.
Po njenem mnenju smo lahko predvsem zadovoljni, da je Varuh pridobil status A po pariških načelih za delovanje nacionalnih institucij za človekove pravice. Ta status, ki je najvišji, je treba negovati in ohranjati, je pozvala.
Človekove pravice in pravna država po njenih besedah hodijo z roko v roki. “Družbene spremembe in razvoj nujno prinašajo vedno nove izzive pri varstvu človekovih pravic, nastajajo tudi nove pravice, kot je pravica do zdravega življenjskega okolja, ki smo jo obravnavali na zadnjem predsedničinem forumu,” je povedala. Ob tem se ji zdi pomembno, da se Varuh v prihodnje še bolj vključi v ozaveščanje o pomenu človekovih pravic in spoštovanja okolja.
V načrtovanem noveliranju zakona o varuhu človekovih pravic je po njeni oceni predvsem potrebna širitev njegovih pristojnosti na vse izvajalce javnih služb. Sama pa predlaga, da se mandatna doba varuha podaljša z zdajšnjih šest na najmanj sedem let, a se zato ukine možnost za njegovo vnovično izvolitev po poteku mandatne dobe. To je po njenem pojasnilu tudi skladno z beneškimi načeli. Verjame, da bi tako vsakokratnega varuha razbremenili nepotrebnih pritiskov in pričakovanj vsakodnevne politike in mu omogočili kar najbolj neodvisno delovanje.
V sklepnem delu je spomnila, da je slovenska država nastala prav na podlagi civilnodružbenih prizadevanj in legitimnih zahtev za človekove pravice in temeljne svoboščine. Zagotovila je, da sta zagovarjanje in krepitev človekovih pravic njena globoka zaveza že vso karierno pot. Temu je kot predsednica namenila tudi posebno priznanje, ki ga bo na svetovni dan človekovih pravic podelila že drugič v svojem mandatu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje