Po prenovi železniškega omrežja – ta bo predvidoma zaključena sredi prihodnjega leta – bo pot iz Maribora do Ljubljane z vlakom veliko krajša. Trajala bo le eno uro in 20 minut. To pa je že povsem primerljivo vožnji z avtomobilom, v času prometnih konic in gneče na avtocesti pa precej hitrejše. Na ministrstvu medtem pripravljajo študijo, ki bo dala odgovore, kdaj in kje bi lahko zgradili dva nova odseka, ki bi čas potovanja skrajšala na le eno uro.
Z najhitrejšim vlakom boste iz Maribora do Ljubljane potrebovali eno uro in 46 minut. Ker pa je vožnja z avtomobilom hitrejša – če na avtocesti seveda ni zastojev – ter za potnike udobnejša, večina dnevnih migrantov na pot v službo in iz nje potuje z osebnim avtomobilom. Že kmalu pa bi lahko vlak postal konkurenčnejši od avtomobila.
Bolj kot čas potovanja pa potnike moti razpored hitrih vlakov. Če se želite po službi s hitrim vlakom vrniti iz Ljubljane v Maribor, morate ujeti vlak ob 15.15 ali pa počakati na naslednjega, ki iz glavne ljubljanske postaje odpelje šele ob 19.50. Vsi vlaki v vmesnem času do štajerske prestolnice vozijo več kot dve uri, pri večini je potrebno tudi prestopanje. To pa je tudi eden glavnih razlogov, da se večina odloči za avtomobil, pa čeprav lahko pot po avtocesti zaradi prometnih nesreč in drugih dogodkov vozniku traja tudi dobri dve uri.
Nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je februarja lani napovedal pobudo za umeščanje hitre železniške povezave Maribor-Ljubljana-Koper. Po teh načrtih bi se lahko iz štajerske prestolnice v glavno mesto s hitrim vlakom pripeljali v zgolj 55 minutah. Preverili smo, kako kaže tej napovedi, ki je del Vizije 2050+, strateškega okvirja za razvoj železnic v naslednjih 50 letih.
Na ministrstvu za infrastrukturo so za N1 povedali, je Direkcija RS za infrastrukturo naročila izdelavo strokovnih podlag, pospešeno pa izvaja tudi aktivnosti za umestitev nove hitre železniške povezave na relaciji Maribor–Ljubljana. Ob tem pa opozarjajo, da je ta cilj (ene ure) dosegljiv le v primeru, da se vlak ustavi le na določnih večjih postajah in ne na vseh postajališčih oziroma postajah. Ob vsakem postanku na postaji vlak namreč izgubi 2–3 minute časa.
Bomo zgradili proge, po katerih bodo lahko vozili hitri vlaki?
“Za umestitev nove hitre proge so trenutno v izdelavi strokovne podlage, ki bodo podale predloge rešitev. Glavni namen naloge je ugotoviti, ali je primerno in upravičeno, da se zaradi potreb znotraj Slovenije zgradi del prog za visoke hitrosti (250 kilometrov na uro) kot konkurenčno progo nadgrajeni klasični progi (120 oz. 160 kilometrov na uro) predvsem na osi Ljubljana-Maribor,” so navedli na ministrstvu.
Dodajajo, da je januarja letos potekal sestanek oziroma uvedba izvajalca v delo, ki bo pripravil strokovne podlage, ki bodo dale odgovore, ali je gradnja takšne proge smotrna. Te strokovne podlage morajo biti pripravljene do marca prihodnje leto, nato pa bodo na osnovi tega izdelali idejne rešitve za novo progo oziroma njene odseke.
Če želimo hitrejše vlake, je treba zgraditi nove odseke
Trenutno na več odsekih po Sloveniji poteka prenova oziroma nadgradnja železniških prog. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je za N1 povedal, da bo s tem dosežen nek nivo, ki bo zadovoljiv za tovorni promet, delno pa tudi za potniški promet.
“Če pa želimo skrajšati potovalne čase na glavnih koridorjih (Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper), bo treba narediti tudi nove odseke prog,” je pojasnil in dodal, da bo ta študija dala odgovore na vprašanje, kje so te povezave najbolj optimalne, kaj je možno, kje je možno ter kako je z umeščanjem v prostor.
“Na obstoječih odsekih teh časov ne bo mogoč doseči,” pravi. To pa – pojasnjuje Mes – ne pomeni gradnje popolnoma nove proge. Med Ljubljano in Mariborom je treba zgraditi le dva odseka.
Kakšna bi bila vrednost tega projekta Mes ne more govoriti, so pa te stvari “zagotovo drage, a nujne, če želimo imeti boljše potovalne čase”. Odgovor na vprašanje, kdaj bi lahko tudi pri nas dobili hitre železniške povezave, pa je odvisen od umeščanja v prostor. Kot pravi direktor Slovenskih železnic, je to ključno vprašanje, sama izvedba projekta pa je danes zelo hitra.
Z vlakom med Ljubljano in Mariborom že kmalu v uri in 20 minutah
Z vlakom InterCity Slovenija lahko danes iz Maribora v Ljubljano prispete v eni uri in 46 minutah. Nadgradnja in prenova železniške proge pa bo omogočila, da bo potovanje z vlakom hitrejše. “V kratkem pričakujemo, da bo potovanje z vlakom krajše od 90 minut. Na progi Ljubljana – Maribor bo mogoče z vlakom potovati eno uro in 20 minut,” je napovedal Mes.
Na Slovenskih železnicah so pojasnili, da z novim voznim redom decembra letos to še ne bo mogoče, saj dela na tej relaciji še potekajo. Ko pa bodo zaključena – predvidoma v sredini prihodnjega leta – bi lahko iz Maribora v Ljubljano prispeli hitreje, torej v eni uri in 20 minutah. Bodo pa že decembra na omenjeni relaciji dodali več povezav.
Vlaki lahko po naših tirih trenutno vozijo največ 160 kilometrov na uro. To hitrost pa lahko dosežejo na treh odsekih, pravijo na Slovenskih železnicah.
– na glavni progi Zidani Most – Šentilj: na delu odseka Šentjur – Grobelno, na delu odsekov: Poljčane – Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica – Pragersko ter na odseku: Pragersko –Maribor Tezno,
– na glavni progi Pragersko – Ormož: na odseku Pragersko – postajališče Hajdina in Ptuj – Cvetkovci,
– na glavni progi Ormož – Hodoš – državna meja: na delu odseka Ljutomer – Lipovci, na odseku Lipovci – Murska Sobota.
Velikopotezni načrti države
Velikopotezni načrti na področju razvoja železniške infrastrukture v Sloveniji so opisani v dokumentu Vizija 2050+. Na Direkciji RS za infrastrukturo so pojasnili, da se je prvi investicijski cikel začel po letu 2010, obsega pa predvsem nadgradnjo obstoječih prog z namenom odprave ozkih grl in izvedbe ukrepov, ki omogočajo zmogljivost za trenutni in pričakovani obseg prometa tovornih vlakov ter zagotavljajo doseganje TEN-T standardov, ki jih tuje železnice že imajo.
V drugem investicijskem ciklusu, ki je namenjen krajšanju potovalnih časov, pa je predvidena nadgradnja obstoječih prog in gradnja novih prog. Kot pravijo na direkciji, je zato že v teku umeščanje dodatnih tirov in novih prog v prostor za kar 18 projektov. Najbolj aktualni so naslednji:
– nadgradnja železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška – Kamnik Graben
– 2. tir železniške proge Ljubljana – Jesenice – državna meja znotraj koridorja proge
– nadgradnja železniške proge državna meja – Metlika – Ljubljana na odseku Ivančna Gorica – Ljubljana
– gradnja dodatnega tira nove železniške proge Divača – Koper
– nadgradnja odseka Borovnica – Logatec
– nadgradnja železniške proge državna meja – Metlika – Ljubljana na odseku Novo mesto (Birčna vas) – Ivančna Gorica
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje