Večina nas ve, kaj pomenijo izrazi kot so "brat", "sestra", "stric" ali "babica". Pri nekaterih pa se zatakne recimo pri "tastu", "snahi" ali "svakinji". Včasih smo imeli za sorodnike več imen, ki so natančno povedala, kdo je sorodnik po materini ali očetovi strani. Takšna poimenovanja še danes poznajo na primer v Srbiji. Tam pa poznajo tudi imena za prednike kar do 16. kolena nazaj. Med njimi so na primer "ožmikura", "kurajber" ali "surdepača", pa tudi "beli orel" in "bela čebela". Čeprav mnogi mislijo, da so tradicionalna, pa so si jih izmislili šele nedavno. V neki kavarni. Tudi pri nas je bilo v preteklosti v igri veliko več različnih izrazov za sorodnike.
Recimo, da imate prijatelja Petra, ki vam predstavi Ano in pove, da je njegova svakinja. Ali takoj veste, v kakšnem sorodstvenem razmerju sta, ali morate pomisliti? Verjetno bi veliko hitreje razumeli, če bi vam Peter povedal, da je Ana žena njegovega brata.
Sorodstvena razmerja so lahko zelo zapletena. Še bolj zapletena pa so za mnoge ljudi poimenovanja članov družine, posebej širše. Medtem ko z izrazi za starše (oče, mama) ali sorojence (brat, sestra) nimamo težav, morda tudi ne z izrazi za očetovo/mamino sestro (teto) ali njenimi otroki (bratranec, sestrična), pa moramo pri nekaterih drugih že pomisliti “kdo je komu kaj” oziroma v kakšnem sorodstvenem razmerju so. Včasih običajni izrazi kot so “snaha”,”zet”, “svak”, “svakinja”, “nečak”, “nečakinja” vse bolj izginjajo in jih nadomeščajo opisi – na primer “snaha”/”sinova žena”, “svak”/”bratov ali sestrin mož” ali “nečak”/”bratov ali sestrin sin”.
Včasih pa je bilo recimo pomembno tudi, ali je nekdo z vami v sorodu po očetovi ali materini strani. “Včasih smo imeli pri nas bolj pestre sorodstvene oznake,” je za N1 povedal jezikoslovec, akademik prof. dr. Marko Snoj.
“Več jih je bilo in bolj so bile natančne. Danes je na primer “stric” (včasih le očetov brat – op. a.) tudi tisti, ki je bil nekdaj “ujec” (materin brat – op. a.), “teta” pa je tudi nekdanja “strina” (žena očetovega brata – op. a.). Poenostavljanje sorodstvenih oznak se je začelo poenostavljati ob razkroju tradicionalne družbe, pri nas večinoma v 20. stoletju,” je razložil prof. Snoj.
V nekaterih drugih jezikih pa so sorodstvene oznake ostale natančne in temu primerno zapletene vse do danes.
Eden takšnih primerov je srbski jezik, kjer so pri sorodstvenih oznakah izredno natančni in imajo izraze za sorodstvena razmerja, ki smo jih pri nas poenostavili (na primer “jetrva”, “svastika” ali “zaova”, kar so pri nas vse “svakinje”) ali pa jih sploh ne poznamo več (na primer “prija” – snahina mati).
Izmišljeni srbski predniki
Že nekaj desetletij pa se v srbskih medijih pojavljajo tudi imena za prednike, ki naj bi segala do 16. kolena v preteklost. Do prvih štirih kolen so srbski nazivi podobni kot pri ostalih slovanskih jezikih:
Otac/majka (oče/mati)
Deda/baba (dedek/babica)
Pradeda/prababa (praded/prababica)
Čukundeda/čukunbaba ali prapradeda/praprababa (prapradedek/praprababica)
Potem pa se začne vrsta sorodstvenih oznak, ki jih drugi slovanski jeziki ne poznajo, kot so recimo “navrbaba”, “askurđel”, “ožmikura”, “kurajber” ali “surdepača”, zadnja prednika pa se imenujeta “beli orao” (beli orel) in “bela pčela” (bela čebela). Celoten spisek prikazuje spodnja tabela.
Te oznake so zanimive iz dveh razlogov. Prvi je, da ne sledijo ostalim slovanskim jezikom, ki prednikom, ki sledijo starim staršem, dodajajo predpono "pra", recimo praded in prababica, prapraded, prapraprababica in tako dalje.
Drugi razlog pa je, da so ti izrazi skoraj zagotovo izmišljeni. Kot piše srbska Wikipedia, so nekaj izrazov, ki so podobni v tabeli omenjenim, našli v matični knjigi iz Iriga iz leta 1792, vendar so ti segali le do devetega kolena v preteklost. Leta 1995 pa je za srbske medije književnik, novinar in aforist Branislav Crnčević zatrdil, da si je izraze za prednike izmislil skupaj s prijatelji v neki kavarni, da bi se z njimi posmehoval takrat naraščajočemu srbskemu nacionalizmu in "vernikom", ki v resnici niso imeli pojma ne o srbski zgodovini ne o jeziku.
Wikipedija tako piše, da ne obstajajo trdni znanstveni dokazi za izraze za prednike, dlje od petega kolena. Omenjene izraze naj bi popularizirali romani piscev Milorada Pavića in Moma Kaporja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem pa so ti nazivi, čeprav neutemeljeno in znanstveno nepotrjeno, vseeno prišli v učbenike in popularno kulturo.
Tudi Slovenci smo poskušali nekaj podobnega
Podoben poskus natančnega poimenovanja sorodnikov in prednikov pa imamo tudi Slovenci.
Peter Hawlina, nekdanji predsednik Slovenskega rodoslovnega društva, nas je opozoril na svoj članek v glasilu društva Drevesa iz leta 1996, v katerem je zapis o "Slovenskem rodovniku", ki ga je napisal duhovnik in pisatelj Janez Zalokar in je bil objavljen leta 1859 v Vodnikovem spomeniku, nekakšnem zborniku. V njem je Zalokar poskušal natančneje poimenovati sorodstvena razmerja in pri tem razlikoval sorodnike in prednike glede na to, ali prihajajo po očetovi ali materini strani. Ob tem je uporabil izraze kot so "ujčič", "stričič", "svekerva", "tetičič", "devir", ali "prepredujič" in "prepredujina" ter druge, ki jih slovenščina danes ne pozna ali pa jih ne uporablja.
V galeriji si lahko ogledate nekaj strani iz Zalokarjevega Slovenskega rodovnika z izrazi, ki jih je predlagal.
"Že takrat (leta 1996, op. a.) smo izrazili dvom o tem, da bi bile takratne razlage in opisi sorodstvenih razmerij znane in uporabljane," je za N1 povedal Hawlina. "Dorekli nismo ničesar, soglašali pa smo (že takrat), da sodobni rodoslovci sledimo vzorom zahodnoevropskih in ameriških kolegov. Za rodoslovno delo tako uporabljamo ameriške rodoslovne programe in njihovo imenovanje sorodnika," je dodal.
Zanimivo pa je tudi, da Zalokar za prednike uporablja predpono "pre-" in ne "pra-". Zato piše o prededu ali preprebabici, "pre" pa dodaja tudi njihovim bratom ali sestram – "prestric" ali "preteta".
"Pri nas so se tradicionalno uporabljali izrazi ded, dedek, stari oče/oča/ate/ata/foter, nono, za njegovega očeta pa preded, enako prebaba, prebabica," je razložil dr. Snoj. "V 19. stoletju smo predpono "pre-" zamenjali s "pra-", ki jo uporabljajo drugi slovanski jeziki. Najdejo se tudi izrazi prepreded, preprebabica, preprevnuk in podobno, dlje pa jezik praviloma ne seže," je povedal prof. Snoj.
Kako so poimenovana sorodstvena razmerja v Sloveniji danes, pa si lahko ogledate na spodnji sliki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!