Vlada je določila besedilo predloga za začetek postopka za spremembo treh členov ustave z osnutkom ustavnega zakona in ga vložila v državni zbor. Predlog uvaja diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, s čimer bi zagotovili hitrejše in bolj učinkovito varstvo ustavnosti in človekovih pravic, ne da bi omejili dostop do sodišča.
Kot je na novinarski konferenci po današnji seji vlade pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je ključni cilj predloga zagotoviti boljše obvladovanje pripada na ustavnem sodišču, saj je to že dlje časa zaskrbljujoče in predstavlja tudi tveganje za uresničevanje pravice do sojenja v razumnem roku. Eden od ključnih dejavnikov tega trenda je po njenih besedah zelo širok obseg pristojnosti ustavnega sodišča, ki v celoti ne ustreza posebni vlogi sodišča kot precedenčnega sodišča in najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic.
Zato gredo predlagane rešitve v smeri omejevanja tega obsega pristojnosti. Uvaja t. i. relativno oziroma omejeno diskrecijo ustavnega sodišča pri izbiri zadev, o katerih bo odločalo. Ob tem je Švarc Pipan poudarila, da ne gre za pravico do proste izbire ustavnega sodišča, temveč predlog predvideva določene varovalke, ki preprečujejo tveganje pretiranega ali potencialno celo arbitrarnega omejevanja dostopa do ustavnega sodišča.
Predlog tako predvideva, da bi ustavno sodišče sicer samo odločalo, katere pobude in ustavne pritožbe bo vzelo v obravnavo, vendar mora pri tem upoštevati tako sistemsko pomembnost zadeve kot tudi pomembnost zadeve za posameznega vlagatelja ustavne pritožbe, torej tudi težo zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot dodatno varovalko pa predlog predvideva, da lahko odločitev o tem, ali bo zadevo ustavno sodišče sprejelo v obravnavo, sprejme že manjšina treh sodnikov ustavnega sodišča.
“Naše ključno vodilo pri pripravi rešitev je bilo zagotoviti ravnovesje med pravico dostopa do sodnega varstva na eni strani in pravico do sojenja v razumnem roku po drugi strani,” je poudarila ministrica.
S predlogom tudi zmanjšujejo krog t. i. privilegiranih predlagateljev, katerih pobude mora ustavno sodišče vselej obravnavati. Ta je bil doslej določen v zakonu, po novem pa bi bil zapisan le v ustavi. Hkrati pa bi na ta seznam uvrstili tudi predsednico republike, je še pojasnila Švarc Pipan.
Med vsebinskimi spremembami je navedla še možnost, da bi zakonodajalec v prihodnje z zakonom, sprejetim z navadno dvotretjinsko večino, prenesel določene druge pristojnosti ustavnega sodišča na drugo pristojno sodišče. Vladni predlog pa že izrecno predvideva prenos določenih pristojnosti z ustavnega na upravno sodišče, in sicer odločanje o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi pa tudi presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskih podzakonskih aktov.
Predlog je po njenih besedah vložila vlada, ker gre za zelo strokovno vprašanje, ki pa ima široko strokovno podporo, prav tako je koalicijsko usklajen. Predlog so predstavili tudi poslanski skupini NSi, v prihodnje pa ga nameravajo tudi poslancem SDS. Ministrica si želi, da bi parlamentarna ustavna komisija predlog obravnavala že na prihodnji seji, ki bo konec maja. Tedaj bo tudi jasno, kakšno podporo uživa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje