Premier Robert Golob je po seji Sveta za nacionalno varnost dejal, da je najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne Slovenije prizadela več kot dve tretjini države, škoda pa bo verjetno presegla 500 milijonov evrov. Po izredni seji vlade je minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan dejal, da je vlada sprejela spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, zakon pa bo v državni zbor vložen v začetku naslednjega tedna po nujnem postopku. Po besedah evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča Slovenija v teh težkih časih ni sama in lahko računa na evropsko pomoč in podporo.
Na tiskovni konferenci po seji Sveta za nacionalno varnost je premier Robert Golob napovedal, da bo vlada na današnji izredni seji obravnavala in predvidoma tudi potrdila predlog sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
“Namen je en sam: kako opolnomočiti občine in župane, da na terenu lahko, tudi mimo sistema javnega naročanja, začnejo z nujnimi intervencijskimi ukrepi, ki bodo omogočili normalno življenje ter pretočnost ljudi in blaga v čim krajšem času,” je dejal predsednik vlade.
Državni zbor bo zakonski predlog obravnaval že sredo na izredni seji, ki jo je sklicala predsednica Urška Klakočar Zupančič.
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je po seji vlade dejal, da so na vladi in pristojnih ministrstvih obravnavali možnost, da bi bile trgovine ob nedeljah in praznikih zaradi naslova hitrejše sanacije ponovno odprte. Ugotovili so, da to lahko naredijo zgolj preko uredbe poveljnika CZ za čas trajanja intervencije. S to uredbo bodo prodajalne in trgovine, ki prodajajo živila, tehnično blago in otroško opremo, odprte ne glede na določbe zakona o trgovini tudi ob nedeljah in praznikih.
Dodal je, da bo odslej vsa komunikacija ministrstev in ljudi, ki želijo pomagati pri intervencijah, potekala preko elektronskega naslova [email protected], v kratkem pa bo ustvarjena tudi nova domena [email protected].
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč bo v začetku tedna po nujnem postopku vložen v državni zbor
Potem ko je vlada na današnji izredni seji sprejela tudi spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, je minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan pojasnil, da bo to prineslo možnost akontativnih sredstev prizadetim občinam, kar pomeni, da bodo občine prejele vnaprejšnja nakazila denarja za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov do 20 odstotkov predhodno ocenjene škode. Tako bo denar nakazan, še preden bo sprejeta končna ocena škode.
Ob tem pa novela uvaja še možnost upravičenosti za povračilo škode v kmetijstvu in širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo, za zavarovalno premijo, uveljavlja pa tudi plačilo škode za 100-odstotno poškodovanost pridelkov po načelu ‘de minimis’.
Med pomembnejšimi novostmi novele je Brežan izpostavil tudi, da bo za škodne dogodke veljalo načelo retroaktivnosti, s čimer bodo omogočili vnaprejšnje izplačilo do 20 odstotkov ocenjene škode za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
Lenarčič: Slovenija v teh težkih časih ni sama
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je izrazil sožalje svojcem žrtev poplav in solidarnost vsem, ki so bili neposredno prizadeti v tej naravni nesreči. Izrekel pa je tudi pohvalo vsem intervencijskim službam in ekipam, ki so s svojo požrtvovalnostjo rešile veliko življenj in zavarovale veliko premoženja. “Dejstvo je, da podobni pojavi in naravne nesreče v tujini terjajo veliko smrtnih žrtev. V Sloveniji na srečo za zdaj še ni tako in tudi to kaže na učinkovitost slovenskega sistema zaščite in reševanja,” je dejal Lenarčič.
Pojasnil je, da so na vladi obravnavali več možnosti za evropsko pomoč. “Slovenija v teh težkih časih ni sama in lahko računa na evropsko podporo,” je dejal in dodal, da je Slovenija za zdaj zaprosila za satelitsko izdelavo zemljevidov, s katerimi bo lažje ocenila obseg škode in usmerila sredstva za soočenje s posledicami. Komisar Lenarčič je dejal, da so obravnavali tudi druge možnosti za evropsko pomoč, med katerimi je tudi solidarnostni sklad, ki je namenjen državam, ki so prizadete zaradi naravnih nesreč. Po njegovih besedah bo Slovenija zaprosila za pomoč prav evropski solidarnostni sklad.
Kot druge možne vire pomoči je Janez Lenarčič navedel še evropsko krizno rezervo za kmetijstvo, preko katere bi se mogoče dalo dobiti podporo za kritje škode, ki je nastala z uničenjem pridelka in kmetijske mehanizacije. Obstajajo pa tudi sredstva iz programov, kjer Slovenija dobiva podporo iz evropskega proračuna. To so kohezijska sredstva, sredstva za regionalni razvoj in evropskega instrumenta za odpornost. “Najprej je treba oceniti škodo, na podlagi tega pa se lahko naredi predlog za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada,” je še dodal Lenarčič.
“Vsaj del teh sredstev je v luči poplav možno preusmeriti za spopadanje s posledicami te krize,” je poudaril. Poplave v Sloveniji je označil tudi kot priložnost za pogled v prihodnost, s ciljem, da se izboljšajo priprave in odpornost na prihodnje podobne naravne nesreče.
Vse kaže na to, da bodo razmere v Črni na Koroškem še nekaj časa zelo težke
V. d. direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je dejal, da je dostopnost do prizadetih območij še vedno najtežja na Koroškem in delih Zgornje Savinjske doline. Pojasnil je, da jim je uspelo vzpostaviti komunikacijo s Solčavo, ta pa je še vedno zelo omejena na območju Koroške, še posebej v Črni na Koroškem. “Vse cestne povezave so prekinjene. Našim enotam se je s pomočjo slovenske vojske nekako uspelo prebiti tja tudi po kopnem in vzpostaviti stik. Zdaj tam potekajo aktivnosti, pot pa je namenjena izključno za intervencijske namene, saj je po poti možno peljati zgolj s posebnimi vozili,” je pojasnil Behin.
Dodal je, da so bile v Črno na Koroškem poslane prve pošiljke hrane in vode, dostavljeno pa je bilo tudi prepotrebno gorivo, za namen ohranjanja komunikacijske povezave in normalno delovanje sistemov. Vse kaže na to, da bodo razmere v Črni na Koroškem še nekaj časa zelo težke.
Po Behinovih besedah se že pripravljajo helikopterji, s katerimi bodo evakuirali nekatere ujete osebe iz tega območja, saj objekti niso več primerni za bivanje. Dodal pa je, da v tem trenutku ni poročil o kakršnih koli večjih poškodbah ljudi. “Pojavljajo se tudi težave z dostopnostjo do nekaterih drugih koroških občin, denimo v Prevalje, ampak se situacija iz ure v uro izboljšuje,” je še dejal.
Se pa na območju Savinjske doline nekoliko umirjajo vodotoki, ekipe Uprave RS za zaščito in reševanje trenutno na terenu pregledujejo stanje mostov in komunikacij. Vzpostavljene so bile začasne poti za dostop do srednjega dela Savinjske doline, do severnega dela pa je dostop še vedno popolnoma onemogočen.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje