Vlada na prvi seji opravila skoraj 70 imenovanj in kadrovskih menjav. Katere najbolj izstopajo?

Prva seja vlade je, tako kot običajno, potekala v znamenju kadrovskih imenovanj in menjav. Po pričakovanju je vlada razrešila direktorja Sove Joška Kadivnika, ki se je v nemilosti SDS znašel zlasti po razkrivanju podrobnosti iz afere Black Cube. Na njegovo mesto je ministrska ekipa za polni petletni mandat imenovala odvetnika Janeza Stuška, ki je Sovo vodil že v času tretje vlade Janeza Janše.

Prav tako je vlada razrešila generalnega direktorja policije Damjana Petriča in za vršilca dolžnosti imenovala Danijela Lorbka, ki je bil v času prejšnje Janševe vlade direktor uniformirane policije.

Do spremembe je prišlo tudi na čelu Finančne uprave RS (Furs), kjer je Petra Gruma kot vršilec dolžnosti direktorja zamenjal Janko Preac, dosedanji direktor Finančnega urada Ptuj.

Vlada je imenovala tudi vršilca dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje. Ta položaj je zasedel nekdanji komunikacijski strateg Boruta Pahorja in stranke SD, pozneje pa podjetnik Sebastjan Jeretič.

Po pričakovanju je vlada zamenjala tudi šefa obveščevalno-varnostne službe na ministrstvu za obrambo. Razrešila je Andreja Feferja in za vršilca dolžnosti generalnega direktorja imenovala Gregorja Majcna.

Neobičajno pa je, da že na prvi vladni seji zamenjajo direktorja urada za informacijsko varnost (Ursiv), a se je to tokrat zgodilo. Uroša Sveteta je kot vršilec dolžnosti direktorja zamenjal Niko Gamulin, ki je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami ocenjeval avtentičnost posnetkov, objavljenih na anonimnem Facebook profilu Maske padajo, in posnetkov izraelske paraobveščevalne agencije Black Cube, objavljenih na spletni strani Anti Corruption 2026.

Prav tako je vlada že na prvi seji razrešila Danico Gruden Polak s čela urada za narodnosti, za vršilca dolžnosti direktorja urada pa je imenovala nekdanjega poslanca SMC Gregorja Periča, ki se je nato pridružil SDS.

Matejo Lekan-Štrukelj je vlada imenovala za vršilko dolžnosti direktorice službe vlade za zakonodajo.

Kot generalna sekretarka vlade bo tako kot v tretji Janševi vladi ob premierju stala Janja Garvas.

Podpredsednika vlade pa sta postala prvak Demokratov Anže Logar, ki je prevzel vodenje ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, in predsednik NSi Jernej Vrtovec, ki se je vrnil na čelo ministrstva za infrastrukturo in energetiko.

Kdo so državni sekretarji

Janez Janša ima za zdaj v svojem kabinetu pet državnih sekretarjev. Vinko Gorenak bo zadolžen za odnose med vlado in državnim zborom, Igor Senčar za evropske zadeve, Miha Kuhar za obrambne zadeve, Zdravko Počivalšek naj bi se ukvarjal z vprašanji, povezanimi z upravljanjem državnega premoženja, Matej Kumerdej pa s finančnimi zadevami.

Tudi na posameznih ministrstvih so že imenovali vsaj po enega državnega sekretarja, največ – tri – na ministrstvu za finance. Ob ministru Andreju Širclju bodo stali Kristina Šteblaj, ki je bila njegova državna sekretarka že v mandatu 2020-2022, Peter Papež, ki je bil v omenjenem obdobju v Šircljevem kabinetu, in Maja Hostnik Kališek.

Logar si je za državna sekretarja izbral Katjo Koren in Štefana Kušarja. K ministru Franciju Matozu na ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo odhajata prekaljena Janševa kadra, nekdanja državna sekretarja pri Alešu Hojsu Božo Predalič in Franc Kangler.

Nekdanja poslanka SDS Mojca Škrinjar se vrača na ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, kjer je bila državna sekretarka že v času druge Janševe vlade, ko je ministrstvo vodil Žiga Turk. Drugi državni sekretar pri ministru Borutu Rončeviću pa je doktor matematičnih znanosti in predavatelj na več fakultetah Rok Strašek.

Tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj je že dobil dva državna sekretarja. To sta članica izvršilnega odbora NSi Mojca Erjavec in predsednik glavnega odbora SLS Velislav Žvipelj.

Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko sta državna sekretarja postala Damijan Jaklin in jedrski strokovnjak Tomaž Žagar, minister Jernej Vrtovec pa naj bi načrtoval še postavitev Marka Dvornika.

Uršula Menih Dokl je postala desna roka ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc, Peter Lovšin pa ministrice za okolje in prostor Polone Rifelj.

Poslanka Demokratov Tea Košir se je iz državnega zbora preselila na mesto državne sekretarke pri ministru za zdravje Tadeju Ostrcu, ki si je za drugo državno sekretarko izbral dosedanjo generalno direktorico direktorata za javno zdravje na ministrstvu Vesno Marinko.

Ostrčev strankarski kolega Mihael Zupančič, ki je prevzel vodenje pravosodnega resorja, je prav tako že dobil dva državna sekretarja. Prvi je dosedanji veleposlanik v Zagrebu Gašper Dovžan, druga pa poslanka Demokratov Barbara Levstik Šega.

Valentinu Hajdinjaku, ki vodi obrambni resor, bosta ob strani stala nekdanji vodja slovenskega stalnega predstavništva pri Natu v Bruslju, pred tem pa državni sekretar premierja Mira Cerarja za nacionalno varnost Erik Kopač, in nekdanja poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki ji na marčnih volitvah ni uspelo priti v državni zbor.

Na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj sta državnosekretarski funkciji zasedla Ivana Meglič in Rok Šimenc, na ministrstvu za demografijo Andrej Štesl, na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa Helena Jaklitsch.

Novi državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je postal Stanislav Raščan, za katerega je vlada tudi predlagala, da se ga z današnjim dnem odpokliče z mesta veleposlanika na Slovaškem. Določila je tudi, da se s 16. junijem s položaja veleposlanice v Grčiji odpokliče Tamaro Weingerl Požar, ki jo je zunanji minister Tone Kajzer prav tako izbral za državno sekretarko.

Kot smo poročali na N1, se je v zadnjih dneh postavljalo vprašanje, ali lahko Mihael Zupančič sploh priseže kot pravosodni minister, saj je še vedno zasedal mesto veleposlanika v Köbenhavnu. Danes je vlada to dilemo razrešila tako, da je predsednici republike Nataši Pirc Musar predlagala odpoklic Zupančiča, in to z včerajšnjim datumom.

Boštjan Šefic in Alenka Kajzer ostajata

Kljub obilici menjav pa bo Boštjan Šefic, ki je že v času vlade Roberta Goloba skrbel za obnovo po poplavah, to kot državni sekretar v vladni službi počel tudi v prihodnje.

Prav tako je vlada Alenki Kajzer podaljšala mandat vršilke dolžnosti direktorice urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Je pa vlada zamenjala več generalnih sekretarjev na ministrstvih in celo generalnih direktorjev direktoratov na ministrstvih.

Kot skupščina pa je vlada razrešila nadzornike sistemskega operaterja prenosnega omrežja Elesa in operaterja trga z elektriko Borzena ter imenovala nove. Med nadzorniki Borzena je tudi nekdanji minister v vseh preteklih Janševih vladah Andrej Vizjak. Več pa v članku Forbesa Slovenija Vlada menja nadzornike Elesa in Borzena, stolček tudi za Andreja Vizjaka.

Sicer pa je tokratna vlada na svoji prvi seji opravila skoraj 70 kadrovskih imenovanj oziroma zamenjav, kar je okoli 10 več, kot jih je na svoji prvi seji izvedla Golobova vlada.