Vlada je objavila dokument nekdanjega predsednika Milana Kučana o razmerah v Bosni in Hercegovini. A to po besedah naših sogovornikov ni sporni non-paper, ki naj bi govoril o spremembah meja na Zahodnem Balkanu.
Vlada je objavila dokument nekdanjega predsednika Milana Kučana o razmerah v Bosni in Hercegovini. Na četrtkovi seji je na predlog zunanjega ministrstva in brez večje razprave z njega umaknila oznako zaupnosti. Dokument je objavljen tukaj.
Vlada je ob odločitvi namignila, da bi to lahko bil sporni non-paper, katerega obstoj so prejšnji teden potrdili v Svetu EU, saj da aktualna vlada o mejah na Balkanu ni sprejela nobenega dokumenta, oziroma o tem sploh ni razpravljala.
“Non-paper, ki naj bi govoril o spreminjanju meja v Jugovzhodni Evropi, nikakor ne more biti dokument, ki sem ga pripravil jaz,” nam je dejal Kučan. Kot je dodal, v njegovem dokumentu ni govora o spreminjanju meja, temveč se je odločno zavzel, da se to ne bi zgodilo. “Vse od nastanka Slovenije sem se zavzemal za medsebojno priznavanje obstoječih meja, notranjo demokracijo, usposabljanje držav, da lahko sprejmejo kriterije življenja v EU …,” je poudaril Kučan. Sicer pa je po njegovih besedah umikanje oznake zaupnosti z dokumenta nepotrebno, saj je bil ta že javno objavljen v šest let stari knjigi zgodovinarja Boža Repeta z naslovom Milan Kučan, prvi predsednik.
V potezi vlade Janeza Janše bivši predsednik republike tako prepoznava preusmerjanje pozornosti, ker se navedbe, da slovenska vlada oziroma njen predsednik z non-paperjem nimata nobene povezave, ne potrjujejo.
Kučan sicer težko verjame, da bi sporni non-paper nastal v Sloveniji oziroma bi ga v Bruselj posredovali naši vodilni predstavniki. “To bi pomenilo bistveno odstopanje od politike, za katero se je Slovenija zavzemala,” pravi. Možnosti slovenske vpletenosti pa vendarle povsem ne izključuje.
Ob izbruhu afere non-paper aprila letos je sicer Kučan v intervjuju za sarajevski Face TV ocenil, da je Slovenija v zgodbo vpletena, da pa se sama ni vpletla. “Janši je treba verjeti,” je dejal. Na naše tokratno vprašanje, ali še vedno verjame predsedniku vlade, pa je odgovoril: “Rekel sem, da če predsednik vlade neke demokratične države izjavi, da ni bil posrednik, je treba verjeti. Če pa se izkaže, da to ni bilo res, pa je seveda drugo vprašanje.”
Diplomati umik zaupnosti ocenjujejo kot “poceni finto”
Tudi v diplomatskih krogih je mogoče slišati, da gre pri umiku zaupnosti z dokumenta iz leta 2011 za Janšev poskus preusmerjanja pozornosti oziroma za “poceni finto”. Po tem, ko se je na non-paper o spreminjanju meja na zahodnem Balkanu že nekoliko pozabilo, je namreč odgovor generalnega sekretariata Sveta Evrope avstrijski tiskovni agenciji APA jasno potrdil, da “slovenski” non-paper obstaja.
Naši viri iz diplomatskih vrst poudarjajo, da poročilo, ki ga je o možnem razvoju na Balkanu pripravil Kučan, nikakor ni non-paper, o katerem se je govorilo v zadnjih mesecih. Med dokumentoma so namreč bistvene razlike. Tudi oni izpostavljajo, da Kučanovo poročilo ne predvideva spreminjanja meja na Balkanu. “Non-paper, ki so ga priznali v Svetu Evrope, je nastal pred nekaj meseci, poleg Bruslju je bil predan tudi Nemčiji in Franciji, v javnost pa je pricurljal na portalu Necenzurirano,” pravi naš dobro obveščeni vir.
Naši sogovorniki iz diplomatskih krogov se strinjajo z navedbami, ki jih vseskozi ponavlja premier Janša, da sporni non-paper ni delo slovenske vlade. O njem namreč vlada ni spregovorila in ga torej tudi ni potrdila. Bolj verjetno, kot da je dokument nastal v Sloveniji, se jim zdi, da je bila naša država – najverjetneje kar premier sam – njegova prenašalka do predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela oziroma njegovega kabineta. To bi se utegnilo zgoditi na lanskem jesenskem zasedanju evropskega sveta. Torej takrat, ko je še obstajala možnost, da bi na ameriških volitvah zmagal Donald Trump.
Na Svet Evropske unije smo naslovili vprašanje, kateri datum je zapisan na slovenskem non-paperju, za katerega so že potrdili, da obstaja. Odgovorili so nam, da te informacije ne morejo razkriti.
Pahor: Kučanov dokument bi moral ostati zaupen
Predsednik republike Borut Pahor, ki je bil v času nastanka Kučanovega dokumenta premier, meni, da bi moral ta dokument o Bosni in Hercegovini ostati zaupen. “To poročilo ni namenjeno javnosti, namenjeno je političnim odločevalcem in menim, da bi moralo pri tem ostati,” je povedal. Pravi, da ne gre za “nek nedokument”, temveč za dokument z naslovom, datumom in podpisnikom.
Pahor pa je pojasnil tudi nekatere okoliščine nastanka dokumenta. Spomnil je, da je dokument nastal na njegovo pobudo. Odločitev pa je novembra 2010 sprejela vlada. Pojasnil je, da je nekdanjega predsednika Kučana za pripravo poročila zaprosil, ker se je v EU pripravljala razprava o BiH in od Slovenije se pričakovalo, da “ima posebno vedenje in znanje spričo izkušenj o tem”.
Dejal je, da se mu je takrat zdelo, da je Kučan najbolj primeren človek za pripravo takšnega poročila. Ocenil je, da je dokument zelo dober in profesionalno narejen, vendar namenjen zaprti javnosti in tako bi moralo po njegovem mnenju tudi ostati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!