"Vladajoča politika za sabo nima legitimne odločitve volilcev, da ukine RTV-prispevek"

Na nedeljskem referendumu o ukinitvi RTV-prispevka je bilo "zastavljeno tako populistično vprašanje", da je rezultat, ki za zdaj kaže v prid nasprotnikom ukinitve prispevka, za Radiotelevizijo (RTV) Slovenija velika spodbuda in nagrada za vse delo, ki ga vlagajo v pripravo vsebin.

Kot je v izjavi za javnost povedala predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak, politika, ki želi zares izvedeti pravi odgovor na referendumu, nikoli ne zastavi vprašanja, kot je bilo to.

"Da je rezultat tako tesen na tako populistično vprašanje, osebno jemljem kot velik uspeh," je dejala. Ilustrirala je, da bi tudi na vprašanje, ali želi plačati manjši DDV ali prispevek za zdravstveno zavarovanje, vsakdo verjetno odgovoril z "da".

Rezultat po njenih besedah dokazuje, da vladajoča politika za sabo nima legitimne odločitve volilcev, da lahko ukine RTV-prispevek.

Ta ostaja še edini stabilni del financiranja RTV Slovenija, v 12 letih pa je bil zgolj enkrat povišan za deset odstotkov, kljub temu da je bila stopnja inflacije mnogo višja, je še navedla Gorščak. Če bi bil RTV-prispevek valoriziran, bi bilo na računu javne radiotelevizije 28 milijonov evrov več, kar pomeni, da ne bi bilo treba sofinancirati določenih programov.

"Ta hiša je podinvestirana in zanemarjena," je še dejala Gorščak in ob politiko – tako koalicijo kot opozicijo – pozvala k sklenitvi dogovora o tem, kakšen javni servis potrebujemo v Sloveniji. Po njenem mnenju so zakonske določbe o tem namreč na trhlih temeljih, iz njih pa ni zares jasno, kaj je javna služba in kaj ne. To je treba natančno določiti, pogledati, ali je RTV Slovenija organizacijsko primerno organizirana in ali je njena organizacija primerno podprta z zakonom, je naštela.

"Velike spremembe so lahko narejene samo, če pride do konsenza z javnostjo, kakšen RTV želimo," meni predsednica uprave, zaradi česar so o tem tudi že sprožili javno razpravo. Pripombam in mnenjem, ki so jih slišali v referendumskih kampanjah in soočenjih, je po njenem mnenju treba prisluhniti.

Zahvalila se je vsem, ki so prišli na referendum, in vsem, ki podpirajo javno RTV. Prav tako se je zahvalila vsem predstavnikom nevladnih organizacij, ki so, tako Gorščak, opravili delo opozicije in dopolnjevali delo RTV Slovenija. Ob tem je poudarila, da je RTV vse dejavnosti ozaveščanja pred referendumom izvajala z lastnimi sredstvi.

Kaj sledi, ostaja odprto vprašanje

Tudi če se bo rezultat danes in v naslednjih dneh, ko se bodo prištele še glasovnice po pošti iz Slovenije in iz tujine, nagnil v smer podpornikov ukinitve, je izid za zaposlene na RTV vendarle "velika potrditev, da delamo dobro", je dejala Gorščak. Sama sicer eni, da je za to, da se jeziček na tehtnici ponovno premakne, malo možnosti.

Na novinarsko vprašanje, kaj na RTV sedaj pričakujejo od koalicije, je odgovorila, da bi lahko glede na to, kar je bilo rečeno, pričakovali, da bo ta držala svojo besedo. Po besedah Gorščak pa tudi če se zgodi majhna prevalitev v korist podpornikov ukinitve, to še ne pomeni, da lahko ukinejo RTV.

A konkretnih potezah vladajoče politike še ne želijo ugibati. "Vsaka politika ima začrtano pot, ta politika še posebej," je navedla Gorščak in dodala, da so lahko vsaka logična razmišljanja o tem, kaj bodo storili, "popolnoma zgrešena".

Za konec je Gorščak izpostavila še, da je močan javni medij velik vir za medijsko krajino, ki pade takoj, kot pade javni medij. Je tudi opora za vse druge, komericalne medije v državi, še posebej v tako majhni državi, kot je Slovenija. Obenem je močan javni servis gradnik slovenskega jezika in kulture ter demokracije, česar se po njenem mnenju vladajoča politika premalo zaveda. Toliko pogovora o slovenskem jeziku, kulturi, pomenu vključitve posameznih vsebin v informativne oddaje, preverjanju informacij in tako naprej si v drugih mediji ne morejo privoščiti. "Tukaj pa je pe vedno prostor, da vse to preverimo, zato nas ta družba potrebuje," je sklenila Natalija Gorščak.