Vožnja s spremljevalcem: bližnjica do izpita ali "past" za kandidate

Čakalne dobe na vozniški izpit se že nekaj let podaljšujejo. Na ljubljanskem območju, kjer so najdaljše, je treba na izpitno vožnjo čakati tudi več kot 100 dni. Učne ure v avtošolah so drage, navadno ena stane med 40 in 50 evri. Kandidati za vozniški izpit tako nabiranje izkušenj med čakanjem na izpit poskušajo nadomestiti s cenejšo alternativo – vožnjo s spremljevalcem.

"Povod ni toliko v ceni kot v trenutno zelo dolgih čakalnih dobah na glavno vožnjo. Stroškovno so kandidati zaradi tega malo na slabšem, več ur seveda pomeni višje stroške. Poskušajo kompenzirati s spremljevalcem, da lahko vadijo," je za N1 povedal direktor avtošole Šmarca Borut Žagar. Dodal je, da se zadnja leta za takšno kompenzacijo odloča več kot polovica strank.

Porast vožnje s spremljevalcem opažajo tudi na Agenciji RS za varnost prometa (AVP). Zadnji podatki za leto 2022 kažejo, da je s spremljevalcem vozilo 60 odstotkov vseh kandidatov, ki so naredili vozniški izpit za avto. "Kar je skoraj šestkrat več kot leta 2016, ko je s spremljevalcem vozilo 10,6 odstotka kandidatov," so navedli.

"Golo nabiranje ur"

Na AVP ob priljubljenosti vožnje s spremljevalcem "po občutku" opažajo, da izgublja svoj pravi namen, in ne daje več tako dobrih rezultatov kot včasih.

Eden izmed razlogov za slabše rezultate bi bilo lahko kratko obdobje take vožnje, na podlagi tujih raziskav ugotavlja profesorica dr. Darja Topolšek s fakultete za logistiko na mariborski univerzi. Kot omenjeno, namreč večina kandidatov s spremljevalcem vozi le med čakanjem na izpitno vožnjo, kar je navadno mesec ali dva.

"V takšnih primerih sistem ne doseže svojega namena, saj se voznik ne usposablja zavestno in sistematično, temveč zgolj preživi čas za volanom. Ključna je dolga in raznolika praksa, ne pa golo nabiranje ur," je poudarila.

Včasih strožji pogoji za spremljevalce

Vožnja s spremljevalcem je bila v Sloveniji prvič dovoljena leta 2004. Takratni zakon je kandidatom, starim vsaj 17 let, po 20 opravljenih urah vožnje v avtošoli dovoljeval vožnjo ob staršu, posvojitelju, skrbniku ali rejniku. Spremljevalec je moral biti star vsaj 30 let in imeti vsaj sedem let vozniških izkušenj in v evidenci ni imel več kot pet kazenskih točk.

Z letom 2010 je v veljavo stopila nova zakonodaja, ki z manjšimi spremembami leta 2016 velja še danes: kandidat mora biti za vožnjo s spremljevalcem star vsaj 16 let, spremljevalec najmanj 27, imeti mora pet let vozniških izkušenj, v skupni evidenci pa ne sme imeti izrečenih več kot pet kazenskih točk.

"Po pravilih začetnega sistema iz leta 2004 sta morala kandidat in spremljevalec opraviti vsaj dve uri vožnje z učiteljem vožnje, česar po novem ni več. V praksi določene avtošole, sicer redke izjeme, spremljevalca spodbudijo k skupni uri vožnje, da ga vsaj minimalno opozorijo na pomanjkljivosti kandidata in mu svetujejo," je dodala Topolšek.

"Vozijo nekoliko po svoje"

Direktor avtošole Šmarca Žagar je dejal, da lahko spremljevalec s spremljanjem ure vožnje v avtošoli pridobi pomembne usmeritve. "Ne more pa v dveh ali treh urah povzeti vsega znanja in izkušenj učitelja vožnje. Neke osnove že osveži, ni pa primerljivo," je dodal.

V avtošoli namreč opažajo, da lahko kandidati s spremljevalcem postanejo površni in se navadijo "voziti nekoliko po svoje". To se kaže na izpitnih vožnjah, saj so kandidati pogosto prenagli, se prehitro odločajo in so tudi manj uspešni, je dodal Žagar.

Zaradi tega se mu ideja, da bi kandidati z vožnjo s spremljevalcem pohitrili pot do izpita, ne zdi najbolj verjetna.

"Več izkušanj ne pomeni nujno varnejše vožnje. V določenih okoliščinah lahko pridobljene izkušnje vodijo do lažne samozavesti," pritrjujejo tudi na AVP.

Bi bilo treba sistem spremeniti?

Na agenciji so prepričani, da bi bil lahko sistem učinkovitejši, če bi vožnja s spremljevalcem trajala dlje in bolj sistematično. "Dobrodošlo bi bilo, da bi učitelj vožnje dal domače naloge, ki naj bi jih mladi voznik s spremljevalcem opravil oziroma vadil, da bo vožnja dovolj raznolika in vključevala različne prometne situacije, ne samo poznane ceste."

AVP skupaj z drugimi organizacijami tudi priporoča, da spremljevalci pridobijo ustrezne informacije in navodila za spremljanje kandidata, bodisi na upravni enoti, v šoli vožnje ali prek spletnih virov.

Menijo, da lahko vožnja s spremljevalcem prinese resnične koristi, če traja vsaj eno leto in pri tem kandidat prevozi vsaj 3.000 kilometrov.

V avtošoli Šmarca pa menijo, da starši in drugi spremljevalci tega časa nimajo. "Trenutno v Sloveniji ni izvedene obsežnejše raziskave o vožnji s spremljevalcem. Laično lahko ugotavljam, da starši tega časa nimajo. Dvomim, da bi daljše obdobje prineslo boljše rezultate, oziroma v manjšem deležu," je prepričan Žagar.

Kot že omenjeno, trenutna zakonodaja ne predvideva obveznega usposabljanja za spremljevalce. Bi se to utegnilo spremeniti?

Prva raziskava bo podala konkretne predloge

Na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru je v teku prva slovenska raziskava vožnje s spremljevalcem, ki bo povedala, ali je trenutni sistem učinkovit in nakazala možne spremembe. Vodja raziskave je profesorica Darja Topolšek.

Skupaj z raziskovalno skupino so na fakulteti že preučili, kako so sistemi vožnje s spremljevalcem vzpostavljeni v tujini, trenutno pa poteka anketiranje kandidatov (anketa je dostopna na tej povezavi) za vozniški izpit B kategorije, ki med usposabljanjem vozijo tudi s spremljevalcem, je povedala za N1.

V naslednji fazi raziskave bodo profesorji in raziskovalci analizirali, kako potekajo vožnje s spremljevalcem, kaj si o njih mislijo kandidati in spremljevalci ter vtise in izkušnje primerjali z učenjem v šoli vožnje. Zbrali bodo tudi mnenje učiteljev vožnje, ki so najbolj vključeni v celoten proces izobraževanja. Ocenjujejo, da bodo lahko na podlagi raziskave podali konkretne predloge za izboljšave obstoječega sistema.

Delne ugotovitve: polovica prevozi do 500 kilometrov

Ker faza anketiranja še ni končana, Topolšek ni mogla podati končnih odgovorov, je pa predstavila nekaj delnih ugotovitev. Največ anketirancev se je za vožnjo s spremljevalcem odločilo zaradi želje po večji samozavesti in boljši pripravljenosti na izpit. Čakanje na izpitno vožnjo je bilo na četrtem mestu.

Tehnični del vožnje mladim s spremljevalcem ne predstavlja težav, več izkušenj pa bi potrebovali v bolj zapletenih in nepredvidljivih situacijah, kažejo delne ugotovitve raziskave.

Polovica mladih s spremljevalcem prevozi do 500 kilometrov, le pet odstotkov vprašanih pa več kot 2.000 kilometrov. "Večina mladih zbere razmeroma nizko število kilometrov, kar lahko kaže, da vožnjo s spremljevalcem pogosto uporabijo kot krajšo dopolnitev izkušenj, ne pa kot obsežen trening pred samostojno vožnjo," je dodala Topolšek.

Na ministrstvu za infrastrukturo so za N1 odgovorili, da zaenkrat niso prejeli predlogov za spremembo določbe člena zakona o voznikih, ki ureja vožnjo s spremljevalcem.