Vrhovno sodišče: pri omejitvi dedovanja zaradi socialne pomoči brez usklajevanja z inflacijo

Vrhovno sodišče je obravnavalo primer, v katerem je imela zapustnica ob smrti nekaj premoženja v obliki denarnih sredstev, pred tem pa je prejemala denarno socialno pomoč. Republika Slovenija je zato predlagala omejitev dedovanja, in sicer v višini valorizirane vrednosti prejete pomoči. Pri slednjem ji sodišča niso sledila.

Vrhovno sodišče je poudarilo, da je Slovenija socialna država, kar med drugim pomeni, da posamezniki po svojih zmožnostih prispevajo v dobro tistih, ki potrebujejo pomoč. Vendar načelo socialne države ni absolutno, saj lahko v izjemnih primerih družba zahteva tudi povračilo sredstev. Denimo v primerih, ko se je materialni položaj posameznika kasneje bistveno izboljšal.

To področje med drugim ureja 128. člen zakona o dedovanju, ki določa, da se lahko dedovanje po osebi, ki je prejemala socialno pomoč, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. V takšnem primeru postane del premoženja v tej višini last države oziroma občine, če je bila pomoč financirana iz občinskega proračuna.

Vprašanje v tem postopku pa je bilo, ali je treba pri tem vrednost prejete denarne pomoči določiti na način, da se skozi čas uskladi z rastjo življenjskih stroškov. Vrhovno sodišče je izpostavilo, da se zakonodajalec nedvomno zaveda vprašanja padca kupne moči denarja skozi čas, kar potrjujejo številne zakonske ureditve na različnih pravnih področjih. Po drugi strani pa je pravila vračanja prejete pomoči postopoma blažil, iz česar je mogoče razbrati smer zakonodajne ureditve na tem področju, po kateri naj do omejitve dedovanja pride le izjemoma. Izjeme pa je treba razlagati ozko.

Ker za valorizacijo denarne socialne pomoči pri omejitvi dedovanja ni zakonske podlage, je Vrhovno sodišče revizijo Republike Slovenije zavrnilo.