Dve tretjini slovenskih dijakov in študentov delata, povedo na e-Študentskem servisu. To pomeni približno 99 tisoč izdanih študentskih napotnic, večina, kar 70 odstotkov vseh, jih dela ravno v poletnem času. Pregled spletnih strani študentskih servisov ni, kot je bilo pogosteje včasih, le sprehod med gostinskimi lokali in restavracijami. Kaj poleti delajo slovenski dijaki in študentje in koliko so za to plačani?
Večina dijakov in študentov pri iskanju študentskega dela najprej za rokav pocuka starše, tete in strice, stare starše, prijatelje, ki že delajo, in nazadnje še sosede in znance. Če jim take vrste novačenje ne uspe, se obrnejo na študentske servise. Širokemu razpon urnih postavk – najnižja bruto urna postavka za delo prek študentske napotnice trenutno znaša 6,92 evra bruto oziroma 5,85 evra neto, najvišje urno plačilo pa se povzpne do 22 evrov neto – sledi tudi pisan nabor del.
Pobrskamo po spletni strani e-študentskega servisa. Trenutno najbolje plačano delo najdemo v Kopru. “V spletni trgovini z ženskimi oblačili iščejo polnoletno osebo, fotomodel za fotografiranje kolekcije kopalk in spodnjega perila. Prijave sprejemajo na e-mail.” Urna postavka znaša 21,12 evra neto. Zelo blizu tej postavki, okroglih 20 evrov neto na uro, ponuja Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije študentu za tipkanje podnapisov različnih dogodkov. “Na razgovoru bodo v ta namen preverjali hitrost in natančnost tipkanja. Pričakujejo zmožnost tipkanja vsaj 500 znakov (brez presledkov) na minuto (maksimalno 15 napak na minuto),” zapišejo v oglasu.
Z vsakim tednom je del manj
Na e-Študentskem servisu trenutno razpolagajo s približno 4.700 deli. Število del z vsakim novim tednom nekoliko upada, pojasni Carmen Zajc. Dijaki bodo namreč kmalu začeli poletne počitnice, študentje pa v teh dneh opravljajo še zadnje izpite, razloži. “Zagotovo so danes dijaki in študenti tisti, ki izbirajo. Ponudba del je namreč zelo velika, generacije dijakov in študentov pa so vse manjše. Napovedi kažejo, da se bodo še zmanjšale, zaradi česar bo nastala vrzel. Prav tako imajo študentje v bolonjskem študiju veliko več obveznosti in zahtevane prisotnosti. Vse to se kaže pri povpraševanju, ki je manjše, kot je trenutna ponudba del,” pojasnjuje Zajc.
“Dve uri dela, nato dve uri počitka”
Največ delodajalcev prosto delovno mesto za dijaka ali študenta ponuja v prodaji, sledijo delo s strankami in strokovna dela na različnih področjih, kot so računalništvo, programiranje, projektiranje, prevajanje in digitalni marketing. Veliko ponudbe je tudi v gostinstvu in turizmu, med oglasi se pogosto znajdejo fizična dela, med njimi vrtnarstvo, pakiranje in deklariranje.
“Delo z visokim vodnim pritiskom na terenu. Dela se z visokotlačno črpalko: razbijanje, pranje betona in podobno. Težko, fizično zahtevno delo v zaščitni obleki. Režim dela s pištolo: dve uri dela, nato dve uri počitka,” vabi študente podjetje v Mariboru. Za opravljeno delo ponujajo 12 evrov neto na uro in ob tem poskrbijo tudi za prenočišče.
Dijakom in študentom ob dvigu študentske napotnice, ki je ob opravljanju študentskega dela nujna, sicer se ta šteje za delo na črno, pripadajo določene pravice. Upravičeni so do plačanega uvajanja v delovni proces. Pripada jim odmor za malico, ki se šteje v delovni čas. Prav tako mora biti oglaševana urna postavka tudi izplačana, v nasprotnem primeru naj se takoj obrnejo na študentski servis, svetuje Zajc.
Turistična središča v poletnih mesecih naredijo prostor za drugačne vrste dela, kot jih nudijo med letom: med drugim iščejo prodajalce vstopnic in sladoleda, učitelje plavanja. Nekateri delodajalci, recimo tisti, ki ponujajo delo reševalca iz vode, za katerega mora študent imeti opravljeno licenco, pridobitev licence pogosto tudi sofinancirajo. “Uredijo tudi bivanje na obali. Morje. Akcija. Pozitivnost,” za devet evrov na uro učitelje plavanja na spletni strani servisa vabi klub na slovenski obali.
Ker je poletje čas otroških letovanj, taborov in poletnih šol, se na študentske servise v iskanju animatorjev obračajo tudi najrazličnejša društva in organizacije. Študentje, ki se za nekaj dni prelevijo v vlogo vzgojiteljev, športnih animatorjev in zaupnikov otrok, na katere pazijo, so največkrat plačani “po projektu” oziroma “po dogovoru”.
Zveza za tehnično kulturo Slovenije med študenti tako recimo išče mentorja 32 udeležencem Poletne šole elektronike in robotike, starih od 12 do 27 let. “Oseba poskrbi za jutranjo rutino, pravočasno prisotnost na delavnicah, prostočasne aktivnosti popoldan in zvečer, urejenost sob, spremlja udeležence na čolnarjenje … Povrnejo stroške, bivanje in prehrana sta vključena. Izdajo lahko tudi potrdilo za 40 ur opravljenih pedagoških ur.” V Domžalah pa tako nagovarjajo študente za pedagoško delo izvajanja delavnic z otroki med petim in 12. letom starosti: “Super je, če so ti blizu lego kocke in programi Lego Education.”
Največja ponudba študentskih del je po pravilu v osrednjeslovenski regiji, kjer je študijsko središče največje v državi in kjer ima svoj sedež po besedah Zajc tudi največ podjetij. Sledijo podravska regija, Obala in gorenjska regija.
“Gostinec z dušo”
Med klasikami študentskega dela se vsako leto znajdejo dela v strežbi. Izkušnje so največkrat “zaželene, niso pa pogoj”, med pričakovane kvalitete pa delodajalci uvrščajo “veselje do dela z ljudmi” in ob tem pričakujejo, da je študent “prijazen”, “vesten”, “odgovoren”, v zameno pa ponujajo zelo različne urne podstavke, vse od minimalne do največ 12 evrov neto.
Ker je strežba navadno v skupini del, ki so med iskalci med manj zaželenimi, nekateri gostinci dijake in študente vabijo s kreativnimi gesli: “V življenju velja: več kot znaš, več veljaš, zato v svojo uigrano ekipo vabijo znanja željne osebe, ki jih veseli spoznavati nove ljudi, spletati prijateljstva, za povrhu pa se naučiti, kaj pomeni biti gostinec z dušo.” Gre za kavarno v Ljubljani, ki študentu obljublja nove življenjske izkušnje in doda, da “ob nedeljah počivate”. Ponuja 7 evrov neto na uro, razkrije pregled spletne strani servisa.
Spet drugi stavijo na vzdušje domačnosti: “V lokalu imajo predvsem redne stranke in po par izmenah že po avtu, ki parkira, veš, kakšno kavo skuhati, kar olajša delo,” zagotavljajo v baru v Rudniku, kjer je neto postavka od prejšnje ponudbe višja za evro na uro. V piceriji v Izoli pa vseh študentov ne plačajo enako. “Plačilo je od 7,10 do 8,28 €/h bruto, odvisno od izkušenj,” zapišejo v oglasu. Te niso nujne povsod. “Potrebno je samo malo dobre volje, ostalo se lahko naučite,” obljubljajo na bencinskem servisu OMW v Zgornji Polskavi.
Nenavadna študentska dela so stalnica. Dela preteklosti, med njimi vrtenje kolesa sreče, kovanje kovancev, noša maskote konja in cepljenje kokoši so danes zamenjala nova, prav tako neobičajna. Študentje se za plačilo recimo odločijo za testiranje kozmetičnih izdelkov, oblečeni v narodno nošo ali v kostumu Kekca izvajajo promocije, se preizkusijo v vlogi jamskega vodnika ali delijo rože za 8. marec, ocenjujejo kakovost mesa, starejše učijo uporabe bankomata ali delajo v pasji pekarni.
V ponudbi del v strežbi najdemo tudi dela, za katera zaradi svoje sezonske narave in odročne relacije študentom ponudijo tudi prenočišča. Tako delavce z napotnico v svoje vrste recimo vabi Japrški dom na Mali planini. “Podjetje išče osebi za delo v planinskem domu (delo v turizmu in strežba). Za prenočišče in hrano je poskrbljeno.”
Delovna mesta prihodnosti
“Živijo, tiktoker! Imaš rad soj žarometov in ti nastopati pred kamero ni problem?” nagovarja TikTok marketinška agencija “ekspresivne posameznike”, ki jim med drugim ponuja tudi “TikTok prepoznavnost”. “Bonus točke, če si ustvarjalen/na in si že posnel/a kakšen video.” Za delo, ki so ga na spletni strani e-studentski uvrstili v zaznamek strokovna dela, ponujajo 20 evrov neto. Da v tovrstnih marketinških delih izobrazbo nadvladajo izkušnje, dokazuje oglas agencije, ki slovenskim podjetjem ureja račune na družbenih omrežjih. “Formalna izobrazba ni potrebna,” so zapisali v oglasu, ob priloženem življenjepisu pa morajo kandidati dosedanje izkušnje dokazati s portfoliom.
Tudi med študentskimi deli se je pojavil nov trend oziroma “delovna mesta prihodnosti, ki jih pred nekaj leti še nismo poznali”, delo vplivnežev, snemanje vsebin za družbena omrežja, urejanje spletnih strani in pisanje oglasnih besedil, ki imajo nalogo, da privlačijo kupca, pojasnjuje Zajc. “Ta dela so med mladimi izredno priljubljena, ker se v njih hitro najdejo, so jih zelo vešči,” pravi.
Se med študentskim delom rojevajo kariere?
Ob teh je med dijaki in študenti največ povpraševanja po bolje plačanih delih in tistih, ki prinašajo študentsko zaposlitev pri uglednejših delodajalcih, razlaga Zajc. “Predvsem pa je veliko zanimanja za strokovna dela v smeri študija, saj ta prinašajo izkušnje in vodijo do morebitne redne zaposlitve.” Med takimi so že več let bolje plačana dela, kot so poučevanje (študent informatike bo za uro poučevanja na novomeški srednji šoli prejel 18,59 evra neto, trener rolanja v dveh domžalskih osnovnih šolah pa 17 evrov), dela trenerja (funkcionalnih vadb, pilatesa) in vaditelja, kjer se urna postavka giblje pri 15 izplačanih evrih. Nekoliko nižje so postavke poučevanje inštrumentov in solo petja, ki se gibljejo pod 12 evri neto.
“Manj zanimanja je za dela, ki so plačana pod povprečno urno postavko (ta trenutno znaša 8 evrov bruto oziroma 6,76 evra neto in se je v zadnjih dveh letih zvišala za približno 1,5 evra bruto na uro oziroma za 25 odstotkov) ali v bližini minimalne postavke. Čez leto smo imeli kar izziv zagotoviti dijake in študente za ta dela, saj se na te oglase skoraj ne javijo,” pojasnjuje Zajc. Tehtnico v eno ali drugo smer pri razpisanih delih pogosto odločilno nagnejo nekatere prednosti, ki jih ponujajo posamezna podjetja. “Med njimi so recimo kolesarnica, če podjetje študentu nudi malico, če plača prevoz, nudi mentorstvo, prakso, možnost redne zaposlitve in podobno,” delodajalcem svetuje Carmen Zajc.
V “službo” le za nekaj ur
V primerjavi z redno zaposlitvijo, ki dijake in študente čaka po izteku dijaškega oziroma študentskega statusa, se dela na študentskem servisu ponašajo z večjo prilagodljivostjo. Dijaki in študenti si med poletnimi počitnicami lahko poiščejo delo tudi za krajši čas, recimo za nekaj ur: “Dela se med 18. in 20. uro. Delo obsega deljenje penine in pomarančnega soka, sladic in darilc.” Le za en dan: “Podjetje išče primerne osebe za pomoč pri organizaciji dogodka za dan državnosti /…/ (postavitev stolov, rediteljstvo med dogodkom in pospravljanje stolov).” Ali nekaj dni: “Podjetje potrebuje osebi za čiščenje poslovnega objekta (strelišča) v času strelskega evropskega tekmovanja.”
Z bolj omejeno ponudbo se srečujejo mladoletni dijaki, saj je zanje na voljo manj del. Po podatkih e-Študentskega servisa so delodajalci namreč le za četrtino objavljenih prostih del pripravljeni sprejeti tudi mladoletne. Ti naj se izziva iskanja študentskega lotijo s pomočjo znancev, sorodnikov in prijateljev, pri katerih naj povprašajo, ali podjetja, v katerih delajo, nudijo priložnost tudi mladoletnim, še svetujejo na servisu.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!