Bolniških odsotnosti je preprosto preveč: kakšne rešitve so v igri

Slovenija 13. Jan 202505:15 38 komentarjev
bolnik, zdravnik
Foto: Profimedia

V zadnjih letih se je precej povečalo število dni, ko so zaposleni bolniško odsotni, še posebej problematično pa je naraščanje števila in trajanja dolgotrajnih bolniških. Zaposlenih, ki so odsotni dlje kot eno leto, je bilo lani že trikrat toliko kot pred desetletjem. Slovenija je edina država v EU, kjer se nadomestilo za bolniško zadržanost od dela izplačuje neomejeno dolgo. Na ministrstvu za zdravje pripravljajo spremembe zakonodaje.

V zadnjih letih se je precej povečalo število dni, ko so zaposleni bolniško odsotni, s tem pa tudi stroški za delodajalce in zdravstveno zavarovalnico. Izplačila zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) za ta namen so se v desetletju zvišala z 225 milijonov evrov na več kot 600 milijonov. Težava je naraščanje tako števila kot trajanja daljših bolniških odsotnosti. Ministrstvo za zdravje (MZ) v sodelovanju z ZZZS zato snuje spremembe zakonodaje.

Če je zaposleni bolniško odsoten manj kot 30 delovnih dni, nadomestilo praviloma krije delodajalec, če je dlje, pa ZZZS. V nekaterih primerih, kot je nega otroka, bolniško nadomestilo od začetka krije ZZZS. Delež izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS in delodajalcev skupaj se je v zadnjem desetletju zvišal s 3,9 odstotka (2013) na 5,9 odstotka (2023). S tem deležem smo v vrhu evropskih držav. Najvišji delež izgubljenih delovnih dni je bil v epidemičnem letu 2022, 6,07 odstotka.

To pa pomeni tudi vse višje stroške. Izdatki ZZZS za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so leta 2013 znašali slabih 225 milijonov evrov, leta 2017 že slabih 315 milijonov, nato pa so med epidemijo eksplodirali. Leta 2020 je ZZZS za ta namen porabil 444 milijonov evrov, leta 2021 skoraj 498 milijonov, leta 2022 pa rekordnih 689 milijonov. Spomnimo, med epidemijo ZZZS ni kril le bolniških odsotnosti, ampak tudi izolacije.

V letu 2023 so se izdatki sicer nekoliko znižali, na 606,9 milijona evrov, lani do vključno novembra pa je ZZZS izplačal 568,3 milijona evrov. "V letu 2023 so sicer izdatki nižji, vendar izključno zaradi zaključka epidemije covida-19. Če pa upoštevamo sorazmerno visoko zaposlenost, spreminjanje strukture aktivnega prebivalstva (vse več je starejših zaposlenih) ter neusklajenost postopkov ugotavljanja začasne in trajne nezmožnosti za delo, se stalni rasti izdatkov za nadomestila ne moremo izogniti," so pojasnili na zdravstveni zavarovalnici. 

Opozorili so, da se delavci starajo, delovna doba podaljšuje, delovna mesta pa jim niso prilagojena.

industrija, delavci
Foto: Profimedia

Velika težava so dolgotrajne bolniške odsotnosti

Še posebej problematično je naraščanje števila in trajanja dolgotrajnih bolniških. Konec oktobra lani je bilo 9.529 oseb na bolniški več kot eno leto, 1.443 več kot tri leta in 306 oseb več kot pet let. Trenutno najdaljša zadržanost od dela traja od leta 2011, to je več kot 13 let. V vmesnem obdobju je bila ta oseba na bolniški le delno in je delala v skrajšanem delovnem času, so pojasnili na ZZZS, kjer so za omenjeno zadržanost doslej izplačali dobrih 117 tisoč evrov.

Na spodnjem grafu je vidno izjemno naraščanje števila bolniških, daljših od enega leta. Lani jih je bilo trikrat toliko kot pred desetletjem.

Po več kot 30 delovnih dni je bilo v letu 2023 neprekinjeno bolniško odsotnih 33.836 zaposlenih, deset let prej, leta 2013, pa več kot polovica manj, okrog 15.400.

Slovenija je izjema, ministrstvo išče rešitve

Slovenija je po navedbah ZZZS edina država v Evropski uniji, kjer se nadomestilo za bolniško zadržanost od dela izplačuje neomejeno dolgo, drugod so praviloma bolniški staleži omejeni na največ eno leto.

Na to je našo državo opozorila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). "Nadomestila za čas bolezni so zelo velikodušna v primerjavi z nadomestili v številnih drugih državah OECD in v primerjavi z nadomestili, ki jih nudi slovensko invalidsko zavarovanje. Še več, ker obdobje nadomestil za čas bolezni ni časovno omejeno, je nadomestilo za čas bolezni nenavadno privlačno plačilo socialnega zavarovanja, ki ne spodbuja k prehodu na invalidsko nadomestilo ali k vrnitvi na delo," je OECD zapisala v leta 2021 izdanih priporočilih.

"Absentizem v Sloveniji se je v zadnjem desetletju občutno povečal, kar predstavlja resen izziv za delodajalce, zaposlene in širšo družbo. Dolgotrajne bolniške odsotnosti negativno vplivajo na produktivnost, povečujejo stroške za podjetja in znižujejo kakovost življenja zaposlenih," pritrjujejo na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel. Zadali so si, da bodo področje uredili še v tem mandatu, bi pa morali zato spremeniti cel paket zakonov, med drugim zakone o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o delovnih razmerjih ter o varnosti in zdravju pri delu.

Na MZ razmišljajo o več ukrepih, eden ključnih pa bi bila omejitev trajanja bolniške odsotnosti z določitvijo prehodnih obdobij med različnimi sistemi. Začasno nezmožnost za delo (bolniško odsotnost) namreč odreja ZZZS, trajno nezmožnost (invalidsko upokojitev) pa zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). 

Prilagoditve delovnega mesta ali nov poklic

Med tistimi, ki so dolgotrajno bolniško odsotni, niso le popolnoma nezmožni za delo, ampak tudi taki, ki bi lahko delali, če bi jim poiskali nov poklic ali prilagodili delovno mesto – tudi k takim rešitvam bo predvidoma stremela nova zakonodaja.

"Bolniški stalež je po definiciji začasna nezmožnost za delo, zato bi moral biti proces za zavarovance usmerjen v spodbujanje hitre vrnitve na delo ali prilagoditev njihovega položaja," so prepričani na MZ. "To vključuje prehod na drugo primerno delo, vključitev v poklicno rehabilitacijo ali ugotavljanje invalidnosti. Prav tako je bistveno, da se delodajalce spodbuja k začasnim prilagoditvam delovnih nalog, kar pripomore k ohranjanju delazmožnosti zaposlenih."

Na ZZZS se strinjajo, da bi bilo treba postopke pospešiti ter ljudem zagotoviti bodisi hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev. Želijo si boljše ureditve individualnih načrtov medicinske rehabilitacije, večje vloge strokovnjakov medicine dela ter atraktivnejše postopke poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije. "Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega staleža," so še opozorili pri ZZZS in dodali, da bi morala biti primarna pravica  poklicna rehabilitacija, in ne le podaljševanje bolniške ali invalidska upokojitev.

Hkrati bi morali povečati tudi odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje ter delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje, so prepričani na ZZZS. Opozorili so še na en razlog, ki podaljšuje bolniške staleže – čakalne dobe za fizioterapijo in druge oblike rehabilitacije.

"Osrednja prioriteta ostaja zagotavljanje socialne varnosti zavarovancev, ki jim je treba zagotoviti podporo pri ohranjanju dostojanstva in zmožnosti za vključitev v delo. Spremembe bodo temeljile na sodelovanju s strokovnjaki," obljubljajo na ministrstvu. Ključen bo tudi dialog med socialnimi partnerji.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje