Na družbenem omrežju Facebook je v teh dneh zakrožila nova objava, ki naj bi reševala življenja v primeru srčnega napada. Uporabnike omrežja poziva k deljenju, njena vsebina pa v resnici sploh ne drži, sta za N1 povedala zdravnica Nena Kopčavar Guček in vodja simulacijskega centra Uroš Zafošnik.
“Ko si sam in imaš srčni napad. Kaj boš storil potem? Redko dobra objava, ki je ni mogoče deliti dovolj pogosto. Vzemite si dve minuti in preberite,” se začne zapis, ki na družbenem omrežju Facebook uporabnikom svetuje, kaj naj naredijo, če bi jih kdaj zadela srčna kap.
V nadaljevanju zapis priporoča, naj oseba v primeru infarkta smrtno nevarno situacijo prebrodi z močnim kašljem in globokimi vdihi, ki “spodbujajo cirkulacijo srca in krvi, pomagajo pa tudi pri obnovi normalnega delovanja srca”. A to nikakor ne drži, sta povedala vodja Simulacijskega centra Zdravstvenega doma Ljubljana Uroš Zafošnik in družinska zdravnica v Zdravstvenem domu Vič Nena Kopčavar Guček.
“Ta sporočila lahko napiše vsak, ki ima nekaj minut časa”
“To, kar piše v objavi, seveda ne drži. Facebook nikakor ni stran, kamor bi lahko hodili po zdravstvene informacije,” je povedal Zafošnik. Dodal je, da je dobro, da se ljudje pogovarjajo o prvi pomoči, a da morajo biti pri tem pazljivi, kje dobijo informacije – naj bo to na preverjenih straneh, na primer nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ali zdravstvenih domov.
Podobno je izpostavila tudi Kopčavar Guček. “Ta sporočila lahko zapiše vsak, ki ima nekaj minut časa. Lahko tudi z zlim namenom,” je opozorila in obenem poudarila, da so na spletu koristne le objave tistih avtorjev, ki so kvalificirani na področju, ki ga komentirajo. “Če bi nekdo objavil, da so lahko nenosilne stene v stanovanju debele samo tri centimetre, bi to pred gradnjo preverili, zdravstvene nasvete, ki jih zasledimo prek spleta, pa preverimo le redko.”
A bi bilo tudi zdravstvenih informacij, ki jih prejmemo prek družbenih omrežij, nujno, saj lahko nepravilne navedbe povzročijo veliko škode. “Verjeti na prvo žogo je skrajno nerazumno,” meni Kopčavar Guček.
Kakšni so znaki srčnega infarkta in kako je treba odreagirati?
Kakšno pa je pravilno ravnanje v primeru srčnega napada? Zafošnik pravi, da je v prvi vrsti najbolj pomembno to, da oseba zna prepoznati znake, ki se pojavijo ob srčnem napadu.
Najprej se pojavi močna bolečina v prsnem košu, ki postaja vse bolj intenzivna. “Bolniki imajo občutek, da jim nekdo sedi na prsih,” je opisal. Bolečina se širi v glavo, vrat, zobovje ali roko, pacient ima bledo in vlažno kožo, po navadi mu je slabo in občasno bruha. Lahko ima težave z dihanjem, je nemiren, pojavi se strah po smrti.
V primeru, da se pri osebi pojavijo zgoraj opisani znaki, je najbolj pomembno, da se najprej pomiri in namesti v udoben položaj. Čim prej je treba tudi poklicati na številko 112. Če je oseba sama, naj pokliče tui bližjega soseda ali mimoidočega, ki lahko pomaga v primeru srčnega zastoja.
Če bolečina v prsnem košu ni posledica udarca, padca ali če vzrok bolečine ni jasen, naj oseba vzame aspirin, je tudi svetoval Zafožnik.
V enem primeru je kašelj koristen
V nekaterih primerih pa je načrten in sunkovit kašelj lahko koristen, je v pogovoru dodala Kopčavar Guček. “Kadar oseba čuti, da se bo onesvestila, si lahko s kašljem dvigne krvni tlak in zavest obdrži še nekaj sekund,” je opisala.
Ta ukrep zdravniki priporočajo v zelo redkih primerih oziroma zares skrajnih situacijah. Ena izmed takih je na primer izguba zavesti med vožnjo po avtocesti. “Če čutimo, da se bomo onesvestili in avtocesta nima odstavnega pasu oziroma moramo zavest obdržati še vsaj nekaj sekund, lahko tak kašelj pomaga,” je razložila zdravnica in dodala, da to sicer vsekakor ni rešitev in je “daleč od pravilnega zdravljenja”. Ob vsaki izgubi zavesti je treba obiskati zdravnika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje