Bosanski planinski konj je izjemno redka pasma konj, na svetu trenutno živi le še okoli 300 primerkov. Odločitev Slovenije, da to pasmo uvrsti med avtohtone, je močno razburila nekatere v BiH. Slovensko ministrstvo za kmetijstvo pa zdaj pojasnjuje, da si Slovenija ne želi prisvojiti bosanskega planinskega konja, ampak želi pripomoči k ohranitvi pasme, ki na Slovenskem živi že vse od 16. stoletja.
Poročanje bosanskih medijev, da je Slovenija bosanskega planinskega konja registrirala kot svojo avtohtono pasmo, je prejšnji teden med prebivalci in stroko povzročilo precej razburjenja. Enver Žiga, bosanski strokovnjak za pasmo in pisec več strokovnih monografij o teh konjih, je v zapisu na Facebooku celo zapisal, da si je Slovenija bosanskega planinskega konja prisvojila.
Slovenska stran: Gre za nesporazum
Kot smo že poročali na N1, ne gre za registracijo bosanskega planinskega konja kot slovenske avtohtone pasme, temveč za registracijo bosanskega planinskega konja kot avtohtone pasme, ki živi na območju Slovenije. Razlika ni nepomembna. Na slovenskem kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da naša zakonodaja pojma slovenska avtohtona pasma sploh ne opredeljuje. Ministrstvo z vpisom v register torej nikakor ne zanika bosanskega porekla omenjene pasme, temveč jo priznava kot avtohtono bosansko pasmo, ki pa živi in se redi tudi na območju Slovenije. Poenostavljeno: registrirali smo slovensko tradicijo in življenjski prostor konja, ne pa njegovega izvora.
Ministrstvo ocenjuje, da je priznanje “ustrezno in pravilno”
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za N1 zdaj dodatno razložili, da so želeli z vpisom v register podpreti prizadevanja slovenskih rejcev te pasme, saj je interes za vzrejo bosanskega planinskega konja pri nas precejšen. Priznanje ocenjujejo kot “ustrezno in pravilno” in dodajajo, da bo to dodatno prispevalo pri ohranitvi te pasme, še zlasti na območju Slovenije.
Vlogo za priznanje pasme je na kmetijstvo ministrstvo vložilo Mednarodno združenje rejcev bosanskih planinskih konj. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, gre za priznano rejsko organizacijo, vloga pa, da je bila popolna in ustrezno strokovno podprta ter da so bili za vpis v register izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Zato je bila odločitev – tako ministrstvo – vsaj s stališča slovenske zakonodaje nesporna. “S tem se samo potrjuje, da se določena pasma redi tudi v dotični državi,” dodajajo.
Na tej podlagi vloge je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 16. septembra 2021 izdalo odločbo, da se pasma bosansko planinski konj na območju Republike Slovenije prizna za avtohtono pasmo.
Ministrstvo se s pristojnimi organi oziroma institucijami Bosne in Hercegovine o tem ni posvetovalo, prav tako jih ni o tem obvestilo. Postopek priznavanja lokalnih avtohtonih pasem je v skladu z mednarodnimi sporazumi in zakonodajo Evropske unije namreč v pristojnosti posameznih držav in se ga ureja z nacionalno zakonodajo, dodatno razlagajo na ministrstvu.
Pasma v Sloveniji prisotna že stoletja
Mednarodno združenje rejcev bosansko planinskih konj pa medtem zatrjuje, da “o utemeljenosti odločitve ministrstva ni dvoma”, saj da je pasma tudi v Sloveniji tradicionalna in izpolnjuje vse pogoje za priznanje kot lokalne avtohtone pasme v Sloveniji. Čeprav izvira z območja današnje Bosne in Hercegovine, je na območju Slovenije prisotna že več stoletij, pravijo.
Kot pojasnjujejo, so predlog za uvrstitev bosanskih planinskih konjev vložili, da bi ustavili boljše pogoje za organizirano in nadzorovano rejo te pasme v Sloveniji. “Leta 2010, ko je bilo Združenje ustanovljeno, je čistokrvni pasmi bosanskega planinskega konja namreč grozilo gotovo izumrtje,” pravijo. S povezovanjem rejcev z območja nekdanje Jugoslavije so obudili nadzorovano rejo čistokrvne pasme in po njihovih besedah odločilno vplivali na to, da se je sploh ohranila. Z registracijo konja kot avtohtone pasme v Sloveniji bodo to poslanstvo lažje izpolnjevali še naprej, so dodali.
Avtor vlogi priloženega strokovnega elaborata Matjaž Mesarič z ljubljanske Veterinarske fakultete je za N1 pojasnil, da je v ozadju odločitve tudi s strokovnega vidika predvsem prizadevanje za ohranitev kritično ogrožene pasme. Zapisa kolega Enverja Žige, sicer tudi enega od prvotnih članov Združenja, ni želel komentirati, saj je bil “verjetno napisan v afektu in čustveno pod vplivom osebnih interesov”. Zagovarja pa svoj strokovni prispevek: “Elaborat je bil pripravljen skupaj s številnimi strokovnjaki s področja konjereje, rejcev in ljubiteljev bosanskega planinskega konja.”
Praksa določitve kriterijev za priznavanje lokalnih avtohtonih pasem je po državah različna. V primeru čezmejnih lokalnih pasem, med katere sodi tudi bosanski planinski konj, je lahko neka pasma priznana kot avtohtona v različnih državah. Najbolj znan primer je seveda lipicanec, ki se je kot pasma pred 450 leti sicer osnoval na območju današnje Slovenije, a ga kot avtohtonega priznavajo še Avstrija, Hrvaška, Romunija in nekatere druge države, pojasnjujejo na ministrstvu.
Združenje za bosanske konje – v Sloveniji
V združenju so za N1 še povedali, da je rejec bosanskih planinskih konj in ustanovitelj združenja Anton Dolinšek v BiH opazil pomanjkanje zanimanja za čistokrvno vzrejo. “Na tem območju je bil čistokrvni bosanski planinski konj pred gotovim izumrtjem,” so povedali. Kobilarna Borike, zadnja državna ustanova v BiH, ki se je ukvarjala z rejo bosanskega planinskega konja, je leta 2019 po letih zanemarjanja propadla, so še dodali. Da kljub prizadevanjem ljubiteljev in rejcev organizirane reje bosanskega planinskega konja v BiH ni bilo mogoče ohraniti, meni tudi Mesarič z ljubljanske Veterinarske fakultete.
Ob ustanovitvi Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj so ustanovni člani sklenili, da bo sedež v Sloveniji. Čeprav neizpodbitno pritrjujejo, da je poreklo pasme bosansko, pa so povedali, da je bosanski planinski konj avtohtona in čezmejna pasma na širšem območju srednjega in zahodnega Balkana. Reja se je po ustanovitvi združenja razširila tudi izven Balkana: v Avstrijo, Nemčijo, Švico in na Nizozemsko.
Na svetu le še 300 konjev te pasme
“V dobrih desetih letih smo uspeli preprečiti najhujše, ohranili število, ki je potrebno za to, da se pasma ohrani,” so v združenju povedali za N1. Čistokrvnih bosanskih planinskih konj je kljub temu na svetu le okoli 300. Pasma je še vedno ogrožena, njena prihodnost pa negotova.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje