Pahor in Janša Putinovo odločitev označila za grobo kršitev mednarodnega prava

Slovenija 22. Feb 202207:42 > 01. Mar 2022 14:21 17 komentarjev
Janez Janša Borut Pahor
Twitter: Vlada Republike Slovenije

Predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša sta se na današnjem srečanju posvetovala o aktualnih varnostnih razmerah glede dogajanj na rusko-ukrajinski meji. Odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da podpiše ukaz o priznanju samooklicanih separatističnih regij Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk, sta označila za grobo kršitev mednarodnega prava in resen poseg v suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Po sinočnjem sporočilu ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Rusija priznala doslej samooklicano Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk, je javnost pričakovala odziv slovenske politike. Kot smo poročali, obe republiki na vzhodu Ukrajine od leta 2014 vodijo proruski separatisti. Slovenski predsednik Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša sta se danes sestala in posvetovala o Ukrajinski krizi. Odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da podpiše ukaz, o priznanju dveh samooklicanih separatističnih regij, sta označila za grobo kršitev mednarodnega prava in resen poseg v suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Janša se je sicer včeraj dvajset minut čez enajsto odzval na Twitterju, kjer je zapisal, da je rusko priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini očitno kršenje mednarodnega prava ter dogovorov iz Budimpešte in Minska. Slovenija obsoja to nezakonito dejanje. EU mora Ukrajini ponuditi perspektivo polnopravnega članstva,” je zapisal slovenski premier in pri tem uporabil podobno dikcijo, kot jo je slabe tri ure pred tem uporabila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Tudi ona je rusko odločitev označila za “očitno kršitev mednarodnega prava”, Janša pa je njen zapis tudi poobjavil.

Slovenija je pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU

Odločitev Rusije je obsodilo tudi ministrstvo za obrambo, pristojni minister Matej Tonin, ministrstvo za zunanje zadeve ter slovenski. Predsednik vlade Janša je kasneje opravil tudi telefonski klic z ministrom za obrambo Matejem Toninom, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom in ministrom za zunanje zadeve Anžetom Logarjem, med katerim so izmenjali informacije in uskladili pristop do krize, je sporočilo ministrstvo za obrambo. “Slovenija je pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU in okrepiti prisotnost Slovenske vojske v vzhodnih članicah Nato,” je še sporočilo ministrstvo.

Tudi sam obrambni minister Tonin je rusko odločitev označil za grobo kršenje mednarodnega prava, poseg v ozemeljsko celovitost in suverenost. “V luči dogajanja in stopnjevanja napetosti smo takoj uskladili pristop Slovenije do trenutne situacije v Ukrajini,” je zapisal. Dodal je, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v Evropski uniji in okrepiti prisotnost Slovenske vojske v vzhodnih članicah zavezništva. Glede na to, da je Rusija priznala separatistične regije v okviru starih sovjetskih meja, “je to z drugimi besedami vojna napoved Ukrajini,” je še dodal.

Putinovo odločitev je najostreje obsodilo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. “Ti sovražni ukrepi so huda kršitev mednarodnega prava in obveznosti po sporazumih iz Minska, ki ne bodo brez posledic,” so zapisali in dodali, da Slovenija potrjuje “neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja ter podpira vodstvo ukrajinske vlade ob tej agresiji, ki jo v celoti in enostransko izvaja Rusija”.

Zorčič: V takšnih situacijah najkrajšo potegnejo ljudje

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je rusko priznanje separatističnih ozemelj v Ukrajini označil za škodljive enostranske poteze Rusije, ki predstavljajo kršitev mednarodnega prava. Kot je še poudaril, morajo vse strani vložiti maksimalen napor, da se konflikt razreši čim prej in po mirni poti. Po Zorčičevih besedah je namreč cilj, da ne pride do kakršnegakoli oboroženega konflikta. Kot je poudaril, v takšnih situacijah “najkrajšo potegnejo ljudje, ki nimajo nič s tem, kar se pravzaprav dogaja”.

Igor Zorčič
Borut Živulović/Bobo

Sam tako pričakuje, da bo Evropska unija, ob dejstvu, da se situacija odvija na njenem pragu, stopila skupaj in poiskala skupen zunanjepolitičen jezik. O tem, kakšna je pri tem vloga Slovenije, je Zorčič dejal, da se v Sloveniji velikokrat precenjujemo, ko gre za reševanje zadev, ki se dogajajo v tujini in na tujih kriznih območij. Kljub temu je Slovenija enakopravna članica EU, zato meni, da lahko že s tem, da izpostavlja to, kar se kaže kot enotni jezik EU, doseže to, da se članice poenotijo in tako dosežejo skupni interes, to je mir.

Na obiske Ukrajine, ki jih je napovedal premier Janša, je dejal le, da je treba vsak napor, ki gre v smer iskanja miru in kompromisov, pozdraviti. Hkrati se je Zorčič odzval tudi na besede obrambnega ministra Mateja Tonina, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU. Kot je ocenil Zorčič, mora biti Slovenija privržena širitvi EU, a je hkrati spomnil, da na članstvo v EU trenutno že čaka več držav, med drugim države Zahodnega Balkana.

Za večino strank rusko priznanje ukrajinskih separatističnih ozemelj kršitev mednarodnega prava

Predsednica odbora državnega zbora za zunanjo politiko Monika Gregorčič (Konkretno) je rusko priznanje ukrajinskih separatističnih republik označila za vrhunec napetosti večmesečnih eskalacij na tem območju vzhodne Evrope. Po njenih besedah to predstavlja “eklatantno kršitev mednarodnega prava, med drugim tudi ustanovne listine Združenih narodov in ogroža multilateralizem, svetovno ureditev, ki je garant miru po drugi svetovni vojni”. Kot ocenjuje, so zato primerjave z obdobjem in dogajanji pred drugo svetovno vojno “še kako na mestu”.

Gregorčič meni tudi, da je bolj kot kadarkoli prej potreben enoten, usklajen, hiter in učinkovit odziv demokratičnega sveta, zveze Nato, Evropske unije (EU). Sprejete sankcije pa bi morale biti bolj učinkovite v primerjavi s tistimi iz leta 2014, od tega bodo namreč odvisni tudi odzivnost in hitrost nadaljnjih korakov Putina, poudarja. Prepričana je tudi, da se je Slovenija v danem primeru postavila na pravo stran.

Poslanec največje koalicijske stranke SDS Branko Grims je ocenil, da bi dogajanje v Ukrajini moralo vse strezniti. “Dejstvo je, da se na področju zunanje politike brezobzirno uveljavljajo interesi mednarodne skupnosti in zato je še toliko pomembneje, kako ravnamo na področju obrambe, to ne more biti predmet nekih preračunavanj ali demagogije,” je prepričan Grims.

V LMŠ, SD, SAB, DeSUS in poslanski skupini nepovezanih poslancev so izrazili nasprotovanje in zaskrbljenost nad kršenjem teritorialne suverenosti držav ter mednarodnega prava. Ob tem pa so se zavzeli tudi, da si Slovenija skupaj z zavezniki v EU in mednarodnih organizacijah prizadeva za mirno rešitev krize z diplomacijo. Po mnenju vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca dana situacija kaže na to, kakšno vlogo bi morala zavzemati Slovenija.

Tanja Fajon pričakuje, da bo Slovenija pristopila k enotnemu odzivu EU na ravnanje Rusije, obenem pa opozorila na možnost gospodarskih posledic, ki jih lahko ima situacija na slovensko gospodarstvo. “Tu moramo biti pripravljeni. Rusija za zdaj ne grozi z ustavitvijo dobave zemeljskega plina ali drugih surovin, vendar pa je to lahko le vprašanje časa,” je opozorila.

Za prvaka SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega je bilo rusko priznanje Donecka in Luganskega pričakovano. Po njegovem mnenju pa krivda leži na EU, ki je s tem, ko je kot samostojno priznala Kosovo in Metohijo, odprla Pandorino skrinjico. Prepričan je tudi, da se Slovenija napačno odziva in da nikakor ne sme podpreti članstva Ukrajine v EU, saj bi to bil “strel v koleno in možnost še hitrejšega razpada EU”.

Rusko odločitev obsodili tudi slovenski evroposlanci

Tudi slovenski evropski poslanci so rusko odločitev obsodili. “Žal se je zgodilo to, česar smo se mnogi bali. Gre za kršitev mednarodnih pogodb s strani (ruskega predsednika Vladimirja) Putina in veliko grožnjo svetovnemu miru, zato obsojam rusko agresijo. Kršitev suverenosti ukrajinskega ozemlja bo žal porušila krhek mir, ki je vladal v Ukrajini zadnja leta,” je na Twitterju zapisal Franc Bogovič (EPP/SLS). “V Evropskem parlamentu enotno in odločno zavračamo vsakršne poskuse oslabitve ali spodkopavanja varnostnih načel v Evropi,” je tvitnila Ljudmila Novak (EPP/NSi). Poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je zapisala, da bo odgovor na dogajanje v Ukrajini pokazal, “ali je EU zmožna kaj več od sprejemanja praznih resolucij in podeljevanja nagrad ruskim oporečnikom. Čas se izteka”. Po mnenju Milana Brgleza (S&D/SD) je “položaj preveč resen, da bi kazali s prstom, kaj šele z orožjem”. Milan Zver (EPP/SDS) je poudaril, da Rusija grobo krši mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Klemen Grošelj in Irena Joveva (Renew/LMŠ) pa sta v skupnem odzivu izrazila pričakovanje, da bo EU sprejela “ustrezen in kredibilen nabor skupnih ukrepov zoper Rusijo, vključno s sankcijami”.

Predsednik vlade Janša je poobjavil še nekaj odzivov mednarodnih politikov, denimo odziv hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića, ki je odločitev Rusije prav tako obsodil, jo označil za kršitev mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter izrazil solidarnost z ukrajinsko državo in ljudstvom.

Poobjavil je še zapis visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije Josepa Borrella, francoskega predsednika Emmanuela Macrona in ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna. “Odloki predsednika Putina, ki odredijo tako imenovano mirovno misijo v tako imenovani ljudski republiki Doneck in Lugansk, so še ena odkrita agresija v Ukrajino, kršitev njene ozemeljske celovitosti in suverenosti,” je zapisal Borrell, Varnostni svet Združenih narodov (ZN) pa pozval, naj se sestane takoj, ko bo to mogoče. K nujnemu sestanku varnostnega sveta je pozval tudi Macron, ki je rusko odločitev prav tako obsodil ter zapisal, da Rusija krši svoje zaveze in spodkopava suverenost Ukrajine. Blinken je zapisal, da rusko priznanje obeh republik zahteva hiter in odločen odziv ter napovedal “ustrezne korake”.

Janša je poobjavil tudi odziv generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga. “Priznanje spodkopava prizadevanja za rešitev konflikta in krši sporazume iz Minska. Nato podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine,” je zapisal Stoltenberg in Moskvo pozval, naj neha spodbujati konflikte in izbere diplomacijo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (17)

Najbolj brano - Slovenija