Napovedan lov na nutrije v Krajinskem parku Ljubljansko barje ne zajema nutrij v središču Ljubljane, ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu. A prav tam, recimo na priljubljeni turistični točki Špica, radovedni obiskovalci nutrije pogosto tudi hranijo in božajo, čeprav to Mol prepoveduje. Po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko te živali prenašajo številne bolezni, zato tako krmljenje kot božanje odsvetujejo.
Odkar so se nutrije po letu 1930 razširile tudi v Sloveniji, niso požele toliko pozornosti kot v zadnjem tednu. Napovedani lov na te rastlinojede glodalce v Krajinskem parku Ljubljansko barje strokovnjaki opravičujejo z navedbami, da se je ta tujerodna vrsta pri nas preveč namnožila in da povzroča škodo.
Kot smo že pisali, bodo lov na nutrije s pomočjo pasti živolovk izvajali samo na območju krajinskega parka Ljubljansko barje, za zdaj v občinah Ig, Brezovica in Vrhnika. V središču Ljubljane, ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu, jih tako ne bodo lovili. A prav tam, recimo na priljubljeni turistični točki Špica, radovedni obiskovalci nutrije pogosto hranijo in božajo.
“Nutrije so po zakonu divjad”
Oboje, tako hranjenje kot božanje nutrij, ne glede na to, kako simpatične so, ni priporočljivo. Nutrije, znane tudi pod imenom bobrovke, lahko namreč prenašajo številne bolezni, je pojasnila biologinja Jana Kus, strokovna vodja Zavoda Symbiosis, ki se ukvarja s tujerodnimi vrstami. Ob tem je poudarila, da gre za njeno osebno mnenje in ne predstavlja mnenja institucije.
“Nutrije so lahko prenašalke različnih bolezni, ki jih povzročajo bakterije (npr. leptospiroza) ali paraziti. Po raziskavah je sicer njihov prispevek pri prenosu bolezni manjši kot pri sorodnih podganah, vendar se ob večjih populacijah ta vpliv povečuje. Nutrije sicer človeka ne napadajo, razen v redkih primerih, ko ne morejo zbežati in se počutijo ogrožene,” pojasnjuje Kus.
V Ljubljani je krmljenje prekršek
Na oddelku za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana opozarjajo, da so nutrije po zakonu divjad, njihovo krmljenje v mestu pa je prekršek. Občina je odlok o prepovedi hranjenja živali, ki živijo prosto v naravi, sprejela leta 2015. Določene so le nekatere izjeme, na primer hranjenje ptic in veveric v Tivoliju.
Tudi Kus je dejala, da hranjenje nutrij ni zaželeno, “saj se ob bližnjem stiku s človekom povečuje možnost prenosa bolezni. Poleg tega lahko hranjenje pomembno vpliva na preživetje osebkov in tudi večanje populacije, kar pa zaradi škodljivih vplivov tujerodne vrste ni zaželeno. S tem samo povečujemo število osebkov, ki jih bo na koncu treba odvzeti iz populacije.”
Kot smo že pisali, natančno število teh živali pri nas ni znano, a v zadnjem desetletju se je njihovo število podvojilo, če ne celo potrojilo, je povedal dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije.
Izredno odločbo za odstranitev nutrije iz naravnega okolja je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za območje Ljubljanskega barja izdalo že septembra lani, ukrep pa bo izvajalo skupaj z lokalnimi lovskimi družinami.
Neprijetna srbečica
Med boleznimi, ki jih prenašajo nutrije, spada tudi posebna vrsta srbečice. “O srbečici, ki jo povzroča glista, ki jo prenašajo nutrije, so poročali iz več držav. Gliste so prisotne na nutrijah in v vodi, zato lahko pride do prenosa na človeka, kadar je ta v stiku z vodo ali živalmi. Drobne gliste se naselijo na koži človeka in povzročajo srbečico. Bolezen je ozdravljiva, je pa neprijetna,” je pojasnila Jana Kus.
Služba za inšpekcijo zdravja živali in rastlin ministrstva za kmetijstvo v ZDA je nutrije označila za prenašalke bolezni, med drugim piše, da nutrije na ljudi, domače živali in živino prenašajo tuberkulozo in septikemijo. Njihovi iztrebki in urin pa lahko vsebujejo parazite, kot so nematode, krvne gliste, trakulje in jetrne gliste, te pa lahko onesnažijo zaloge pitne vode in kopališča.
Mnenja o zdravstvenem stanju nutrij in njihovi vlogi kot prenašalkah bolezni so sicer različna. Na Veterinarski fakulteti ljubljanske univerze so ob izvedenem pregledu ugotovili, da je bila izbrana populacija zdrava.
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani so letos pregledali 80 nutrij. “Namen preiskav je oceniti zdravstveno stanje živali in primernost nadaljnje uporabe nutrij za prehrano živali. Na osnovi preliminarnih rezultatov raztelesb, parazitoloških in histopatoloških preiskav ocenjujemo, da je zdravstveno stanje nutrij v pregledani populaciji dobro in ne predstavlja znatnega tveganja za prenos bolezni na živali drugih vrst ali človeka,” je na novinarski konferenci o upravljanju nutrij povzela dr. Diana Žele Vengušt z inštituta.
“Populacija se ne bo uravnala po naravni poti”
Nutrije, ki izvirajo iz Južne Amerike, so se na naše razmere dobro prilagodile, meni Kus, stopnja preživetja se viša, s tem, ko se večajo populacije nutrij, pa se povečujejo tudi negativni vplivi na ekosisteme. “Nutrije objedajo obrežno vegetacijo (skupaj s koreninami), tako domorodne rastline kot poljščine. Običajno se hranijo v bližini vodotokov, kjer so zaradi objedanja tla razgaljena, kar vodi v povečano erozijo.”
“Obvladovanje nutrij je nujno, saj se bo drugače populacija le še povečevala. Zaradi odsotnosti bolezni in plenilcev te invazivne vrste pri nas ni verjetno, da bi se populacija uravnala po naravni poti. Obvladovanje populacij nutrije je tudi naloga vseh držav članic EU. Nutrija je zaradi velikih negativnih vplivov na okolje opredeljena kot invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva EU. Zato morajo vse države članice izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja,” še pojasnjuje Kus.
Poročali smo že, da so plavajoče hiške v Grubarjevem prekopu na Ljubljanici poškodovale nutrije, zato turistična ponudba zamuja, a so v Krajinskem parku Ljubljansko barje zanikali, da bi bil ta dogodek povezan z začetkom lova na nutrije.
Ljubljanski župan Zoran Janković pa je na redni novinarski konferenci dejal, da odločitev glede ravnanja z nutrijami prepušča državnim organom, ki se s tem ukvarjajo in imajo znanje. “Država naj odloči, kaj bo delala z njimi. Zaupati moramo stroki,” je povedal in ob tem prebivalce in obiskovalce Ljubljanice pozval, “naj nutrij ne hranijo, podobno kot tudi ne ostalih živali, ki so na vodi, na primer labodov”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje