"Ne sprejemamo kartic. Plačate lahko le z gotovino," je stavek, ki ga turisti na potovanjih ne slišijo radi, saj običajno v tujini nimajo s seboj veliko gotovine. "Nekakšnega tehtnega razloga za to, da ne bi sprejemali vseh mednarodno uveljavljenih plačnih sredstev, ni," o razlogih, zakaj nekateri slovenski ponudniki v turizmu še vedno ne omogočajo plačevanja s karticami, pravi Maja Uran Maravić, profesorice na Fakulteti za turistične študije Turistica Portorož Univerze na Primorskem.
Epidemija covida-19 je prinesla številne negativne stvari in posledice, a med njimi lahko najdemo tudi kaj pozitivnega. Ena od njih je vsekakor pospešitev uporabe negotovinskega plačevanja in zmanjšane uporabe gotovine.
Nekateri ponudniki so med največjim divjanjem virusa zaradi zaščite celo ukinili gotovinsko plačevanje in ponujali le možnost plačevanja s kartico. Prav tako se je plačevanje s karticami povečalo zaradi številnih spletnih nakupov, ki so prevladovali med epidemijo.
Nasploh je brezgotovinsko plačevanje enostavnejše od gotovinskega, saj ima en korak manj – ni treba dvigovati denarja. Na drugi strani pa plačevanje s kartico prinaša predvsem skrbi, povezane z varnostjo, in pa preglavice za starejše prebivalstvo, ki imajo težave z novimi tehnologijami.
V Sloveniji po podatkih Banke Slovenije gotovina še vedno ostaja najpogostejši način za plačevanje stvari, se pa njena premoč zmanjšuje. Sicer se Slovenci še vedno uvrščamo med države z nadpovprečno uporabo gotovine, saj okoli 60 odstotkov plačil opravimo z gotovino, medtem ko plačila s kartico pomenijo tretjino vseh plačil.
A obstajajo razlike, kje pričakujemo, da bomo lahko plačevali z gotovino, in kje bomo raje “potegnili” kartico. Plačilo s karticami prednjači v turizmu, saj običajno na potovanjih s seboj ne nosimo toliko gotovine, pa še zneski so navadno višji. Zato je še toliko bolj nenavadno, da nekateri turistični ponudniki ne omogočajo plačevanja s karticami.
Med drugim eden od manjših hotelov v središču prestolnice ali pa lokal ob Blejskem jezeru, kjer so v večini gostje turisti. Takšne prakse so po mnenju Maje Uran Maravić, profesorice na Fakulteti za turistične študije Turistica Portorož Univerze na Primorskem, neobičajne.
“Veliko ljudi ima pri sebi (iz različnih razlogov) minimalne količine gotovine, tako da samo gotovinsko plačilo pomeni tudi manj potrošnje. Nekakšnega tehtnega razloga za to, da ne bi sprejemali vseh mednarodno uveljavljenih plačnih sredstev, ni,” razlaga Uran Maravić. Če so včasih ponudnike od kartic odvračale provizije, so danes pri najbolj razširjenih ponudnikih, Mastercardu in Visi, zelo nizke, okrog 0,6 odstotka na transakcijo, razlaga Uran Maravić.
“V mednarodnem prostoru je normalna praksa, da je predplačilo s kartico zaščita hotelirja, če se rezervacije ne odpove pravočasno, če gost ne plača računa, če povzroči škodo ali če ima ekstra porabo, ki je ni prijavil od odjavi na recepciji,” dodaja.
V Združenju bank Slovenije menijo, da je vzrok lahko tudi “nepoznavanje delovanja terminala POS ali nepripravljenost ponudnika na prilagoditev oziroma integracijo s plačilnim ali morda prodajnim procesom”. Opažajo, da so nekatere panoge že tradicionalno “orientirane” na gotovinsko plačevanje, kar pa se počasi spreminja s prihodom novih oblik plačevanja.
Kakršnekoli ovire ali neustaljene prakse v turizmu pomenijo nižanje konkurenčnosti ponudnikov in posledično destinacije, opozarja Uran Maravić. Mednje sodi tudi iskanje bankomatov v tujini, če ponudniki ne omogočajo plačevanja s karticami, kar je vse težja naloga, saj se je število bankomatov v zadnjih nekaj letih po Sloveniji zmanjšalo.
“Turistu ni praktično nositi večje količine gotovine čez mejo ali pa na splošno pri počitnicah. Poleg tega bankomati verjetno niso vsepovsod lahko postopni (recimo da želimo trošiti v visokogorju ali v gostilni sredi notranjskih gozdov). Ne znam si razložiti, zakaj v današnjem času ne bi ponudnik sprejemal kartic,” razmišlja Uran Maravić.
V samem vrhu v negotovinskem poslovanju je Švedska. Kot je že pred slabima dvema letoma dejal vodja švedske centralne banke Stefan Ingves, marsikateri mladi Švedi niti ne poznajo več bankovcev.
Andraž Logar, direktor podjetja 3fs, ki je pred leti razvil tudi aplikacijo za vodenje osebnih financ, pravi, da se na Švedskem in Finskem plačuje s kartico tudi na tržnici pri branjevkah.
“Tako se tudi popolnoma (v največji meri) izniči siva ekonomija. Manjši trgovci, ponudniki storitev itd. imajo idejo, da je provizija za kartično poslovanje previsoka, ampak ne razmišljajo, kakšne stroške imajo zaradi poslovanja in delanja izključno z gotovino (in izključevanjem kupcev, ki smo že povsem brezgotovinski). Treba je misliti tudi na uporabniško izkušnjo. Nasploh je poslovanje s kreditno kartico najboljša rešitev, ki je tudi najbolj varna,” pravi Logar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje