Zakaj posekana drevesa z Ljubljanskega gradu odvaža helikopter?

Slovenija 13. Jan 202518:14 13 komentarjev
sečnja, grajski grič, ljubljanski grad, drevo, helikopter, Ljubljana
Foto: Igor Kupljenik/BOBO

"Bilo je nekoliko vetrovno, a nam je šlo dobro," je o današnjem spravilu lesa z Ljubljanskega gradu dejal pilot helikopterja Josef Schwaiger. Na zavodu za gozdove so se odzvali na skrbi okoljevarstvenikov in meščanov, da bo sečnja dreves povzročila dodatno erozijo. Pojasnili so tudi, zakaj je najprimernejši helikopterski odvoz.

Danes Ljubljano preletava helikopter, ki s pobočja Grajskega griča odvaža posekana drevesa. Gre za eno redkih helikopterskih spravil lesa v Sloveniji. Za sečnjo in spravilo bo ljubljanska občina namenila 1.332.000 evrov.

“Bilo je nekoliko vetrovno, a nam je šlo dobro,” je dejal pilot Josef Schwaiger iz podjetja Wucher Helicopter, ki izvaja helikopterski odvoz. “To je za nas vsakodnevno delo, tako da nam ni preveč težko,” je dodal.

“Kljub zahtevnim vremenskim razmeram je vse potekalo po načrtu,” je dejal koordinator podjetja Flycom Sandi Grubelič. Pojasnil je, da so danes izvedli 102 rotaciji, torej je helikopter tolikokrat odletel po drevo, del drevesa ali veje in jih odložil na začasno deponijo pri Ljubljanskem gradu.

“Helikoptersko spravilo omogoča, da ne prihaja do poškodb tal,” je povedal vodja projekta pri Mestni občini Ljubljana Jurij Kobe. “Kot ste videli danes, se to lepo vidi. Drevje, ko je odžagano, gre direktno v zrak in na deponijo.”

Koliko dreves bodo posekali?

Kot so ob predstavitvi projekta oktobra lani pojasnili pristojni, je helikoptersko spravilo lesa kot najprimernejši način za ta projekt izbrala strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Zavoda za varstvo narave, Gozdarskega inštituta, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podjetja Tisa, javnega podjetja Voka Snaga in Mestne občine Ljubljana (Mol).

Na občini so poudarili, da je komisija odločitev o načinu in obsegu poseka sprejela soglasno, projekt pa so usklajevali več let ter najustreznejšo rešitev izbrali “po tehtnem premisleku”.

Kot je povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, so Grajski grič razdelili na tri območja glede erozijske stopnje oziroma stopnjo težavnosti sečnje in spravila. Cona C je območje manjšega tveganja, kjer naklon terena ne presega 35 stopinj, cona B večjega tveganja, kjer je povprečni naklon terena okoli 45 stopinj, cona A pa je kritično območje, kjer je naklon terena 65 stopinj ali več.

“Komisija je na terenu pregledala vsa drevesa, zajeta v strokovnem mnenju, in za vsako posebej ocenila, ali ga je možno arboristično obdelati ali pa je zaradi nagnjenosti, bolezni ali poškodovanosti potrebna njegova odstranitev,” so danes sporočili z ZGS. Po besedah Daneva so bili ključni kriteriji za posek, ali drevo zaradi naklona in teže nevarno, pri čemer so upoštevali tudi lokacijo drevesa glede na škodni potencial. Skupaj so za posek določili 205 dreves, kar je dobrih 22 odstotkov vseh dreves na Grajskem griču oziroma 105 kubičnih metrov drevja.

GRAJSKI GRIČ POSEK
Mol

Na najstrmejšem pobočju A bodo posekali največ dreves, to je 154 od 289 (53 odstotkov), ki so po pojasnilih ZGS nagnjena, močno asimetrična in poškodovana. Na območju B bodo posekali 32 od 171 dreves, na območju C, ki je najbolj položno, pa 19 od 448 dreves. Predvidoma bodo z deli končali do petka.

Kot so še pojasnili na ZGS, je med 205 za posek predvidenimi drevesi “veliko drobnih dreves iz cone A, ki se jih bo posekalo zaradi posega in namestitve podajno-lovilnih ograj”. Z uporabo helikopterske sečnje se bo v največji možni meri ohranilo podrast in mlajši drevesni sloj, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj gozda in njegovo varovalno funkcijo, so dodali.

Zakaj odvoz s helikopterjem?

Po Danevovih besedah se je komisija ukvarjala s “kompleksnim vprašanjem”, kako izvesti projekt, da bi imel čim manjši vpliv na okolje in tla griča. “Območje je zelo strmo, material je sipek, ni kompakten. Kakršnokoli delo na terenu, torej posek in spravilo drevja na zemlji, bi povzročilo dodatne poškodbe tal in poškodbe podstojnega drevja. To bo postalo novo drevje na tem območju, ne želimo si, da bi bila tukaj goličava. Na podlagi omejitev smo sklenili, da je za to območje najprimernejša arboristična obdelava dreves, torej sekcijska sečnja dreves in helikoptersko spravilo lesa,” je dejal direktor zavoda. Zatrdil je, da so se odločili za “konservativni pristop”.

Komisija je obravnavala šest tehnologij sečnje in spravila lesa. Tako so se odločali med ročnim iznosom, zbiranjem ali traktorskim vitlom in odvozom z ožjim strojem, žičnim spravilom in odvozom s traktorsko prikolico,  spravilom z dvigalom ter helikopterskim spravilom. Po Danevovih besedah bo takšen način omogočil fazno izvedbo del, ob tem pa bo najmanj ogrožal preostalo drevje, zeliščno in grmovno vegetacijo, varnejši bodo tudi tla, objekti in okoliške poti. Poudaril je, da tak način sečnje in odstranjevanja ne bo povzročil novih erozijskih žarišč, prav tako pa omogoča hitro izvedbo del.

“To je eno redkih heliospravil v Sloveniji. To bo tudi izkušnja za nas, kako na nekaterih območjih delovati v prihodnje,” je dejal direktor in dodal, da želijo o tem skupaj z gozdarskim inštitutom pripraviti študijo.

Več ali manj erozije po poseku?

Na zavodu za gozdove so se danes odzvali tudi na skrbi okoljevarstvenikov in meščanov, da bo sečnja dreves povzročila dodatno erozijo, kar bi ob vse hujših neurjih, obilnih padavinah in vetrovih lahko pomenilo veliko nevarnost. Potem ko so drevesa posekali na pobočju Ptujskega gradu, se je namreč tam sprožil plaz.

“Zmotno je prepričanje, da puščanje debelega, težkega ali poškodovanega drevja na strmih pobočjih vedno preprečuje erozijo,” so povedali na ZGS. “Ravno nasprotno – takšno drevje pogosto zmanjšuje nosilnost tal in povečuje tveganje za podore. Zaradi svoje teže in nagibanja lahko poškodovano drevje povzroči zdrs zemljine, še posebej ob močnejših vremenskih pojavih,” so pojasnili. Spomnili so na “nazoren primer posledic neukrepanja iz leta 2014”, ko zaradi nasprotovanja niso bila pravočasno odstranjena vsa izbrana drevesa na Grajskem griču. “Ta drevesa so kasneje padla med žledolomom, nekatera skupaj s koreninami, ki so jih morali sidrati, da niso zgrmela v objekte. Na take primere javnost žal pogosto pozabi,” so opozorili na zavodu.

Foto: Igor Kupljenik/BOBO

Pojasnili so še, da na Grajskem griču tudi sedaj obstaja tveganje za plazenje, ki pa se ga lahko zmanjša prav z razbremenitvijo tal. “Ključni ukrep v tem primeru je odstranitev težkih dreves, ki lahko s svojim nagibanjem sprožijo rahljanje tal in podore. Pri padcu večjih dreves pride namreč do izruvanja koreninskih pletežev, kar še dodatno destabilizira teren.” Ob predstavitvi projekta je direktor zavoda Danev dejal, da bodo po poseku ostali štori, njihove korenine pa bodo še nekaj let varovale kompaktnost tal.

Zavrnili so tudi navedbe, da bo zaradi poseka ogrožena biotska pestrost na tem območju.

Po trditvah nekaterih okoljevarstvenikov naj bi se zavod za varstvo narave (ZRSVN) strinjal s posekom zgolj 17 močno oslabelih in nevarnih dreves, ne pa 205, kolikor jih bodo posekali. “Projekt sledi odločbi ZRSVN, ki se nanaša na poseg v prostor, kjer bodo nameščene varovalne ograje in ne na posek dreves na celotnem območju Grajskega griča,” so na zavodu za gozdove zavrnili “napačne informacije”. Pojasnila zavoda za varstvo narave preberite v tem članku.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje