Sredi februarja je skupina več kot 80 podpisnikov objavila javno pismo z naslovom 'Ustavite vojno v Ukrajini', v katerem so evropske državnike pozvali k zaustavitvi vojne v Ukrajini. V pismu so sicer zapisali, da je Ukrajina žrtev ruske agresije, ki je ni mogoče upravičiti, a so v njem hkrati pozvali k zaustavitvi nadaljnjega oboroževanja Ukrajine. Med podpisniki tega pisma je tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki pa je z odgovori v nedavnem intervjuju za časopis Večer posredno priznal, da vsebine pisma, pod katero se je podpisal, ni poznal. Vprašali smo ga, ali bo torej podpis umaknil.
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je v intervjuju za časopis Večer moral odgovoriti tudi na sklop vprašanj, ki so se nanašala na njegov podpis pod pismo ‘Ustavite vojno v Ukrajini’. Na vprašanje, zakaj se je pod omenjeno pismo podpisal, je odgovoril, da je bil k temu nagovorjen. Kdo ga je k podpisu pisma nagovoril, ni želel razkriti, dejal je le, da podpira, da se vojna v Ukrajini čim prej ustavi.
Na vprašanje, ali je vedel, da pismo govori tudi o zaustavitvi oboroževanja Ukrajine, pa je Saša Arsenovič dejal, da se s tem delom ne strinja. “Če bi pred objavo videl ta stavek, se pod izjavo ne bi podpisal,” je odgovoril v intervjuju.
Zaradi njegovih izjav se poraja vprašanje, ali je mariborski župan Arsenovič sploh prebral omenjeno pismo, pod katero sta kot prva podpisala nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk.
Za dodatna pojasnila o njegovem podpisu pod javno pismo smo se obrnili tudi na kabinet mariborskega župana, od koder so nam poslali zgolj skopo pojasnilo.
“Kot je bilo pojasnjeno, je bil župan – skupaj s številnimi drugimi znanimi osebami iz Slovenije, ki delujejo na različnih področjih – nagovorjen z obrazložitvijo, da gre za poziv k prenehanju vojne v Ukrajini. S tem pozivom se je seveda strinjal, saj je vojna na evropskih tleh nekaj nepredstavljivega,” so nam odgovorili na mariborski občini.
Na vprašanje, ali je župan Saša Arsenovič pismo, preden ga je podpisal, prebral, nam niso odgovorili, prav tako nismo prejeli odgovora na vprašanje, ali bo zaradi nestrinjanja z delom o zaustavitvi nadaljnjega oboroževanja Ukrajine svoj podpis umaknil.
Na mariborski mestni občini so nam v odgovoru pojasnili, da župan Arsenović tudi z vidika in iz izkušnje slovenske države “zagovarja pravico naroda do samoobrambe”, saj brez te pravice ne bi mogli zgraditi lastne samostojne in demokratične države. “Župan Mestne občine Maribor se bo o tem v kratkem pogovoril z ukrajinskim veleposlanikom,” so nam pojasnili.
Kaj piše v pismu ‘Ustavite vojno v Ukrajini’?
Podpisniki pisma ‘Ustavite vojno v Ukrajini’ so ga naslovili na vlade držav članic Evropske unije, članic zveze Nato in Združene države Amerike ter Rusko federacijo. V njem so zapisali, da smo v tej vojni vsi poraženci, “tudi državljani EU, ki prav tako plačujemo to vojno in njene posledice. Breme vojne bodo nosile še prihodnje generacije Evropejcev. Zato morajo pri odločitvi o koncu vojne sodelovati tudi evropske države.”
V pismu so zahtevali, naj vlade držav članic EU vzpostavijo “novo, dolgoročno evropsko varnostno arhitekturo, ki bo izraz strateških interesov evropskih držav za njihovo aktivnejšo vlogo v svetu”. Ta varnostna arhitektura mora po njihovem mnenju temeljiti na “suverenosti, enakopravnosti in ob upoštevanju varnostnih interesov vseh držav. Tudi Rusije, ki ostaja, takšna ali drugačna, soseda EU tudi v prihodnje.”
Podpisani menijo, da v vojni med Rusijo in Ukrajino ne more zmagati nobena stran, vojno pa je po njihovem mnenju mogoče končati zgolj za pogajalsko mizo. Ob tem so poudarili, da “pogajati se ne pomeni kapitulirati niti opravičevati ruske agresije”, temveč da pogajanja pomenijo iskanje rešitve in privolitev v odstopanja na obeh straneh s ciljem, da bi se preprečilo še več smrtnih žrtev.
Od naslovnikov pisma zato pričakujejo, da bodo vzpostavili “zavezništvo za prekinitev bojev, za ustavitev nadaljnjega oboroževanja in za začetek pogajanj”.
Premier Golob kritičen do vsebine pisma
Do vsebine pisma, pod katero se je podpisalo več kot 80 vidnih slovenskih javnih osebnosti, je bil takrat kritičen tudi premier Robert Golob. Dejal je, da od agresorja ni mogoče pričakovati mirovniških pobud in da bo vojna eskalirala. Slovenski premier je ob tem poudaril, da bo Slovenija še naprej pomagala Ukrajini, da bo eskalacijo konflikta preživela s čim manj žrtvami.
Golob, ki je bil minuli petek na obisku v Kijevu, kjer je predsedniku Zelenskemu obljubil pomoč pri povojni obnovi Ukrajine, je februarja izpostavil, da je morda prav zdaj pravi trenutek za to, da se “pošteni in jasni mirovniški načrti dajo na mizo”, vendar je za mir treba doseči dogovor. “Pozivanje k predaji žrtve pa ni naša politika in tudi ne bo,” je premier Golob okrcal vsebino omenjenega pisma.
Pismo je sicer podpisal tudi poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič, iz poslanske skupine Svoboda pa so takrat sporočili, da njegovega podpisa ni mogoče razumeti kot kritike vladi, temveč kot iskren izraz želje k čimprejšnji ustavitvi vojne za pogajalsko mizo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje